Po starem ljudskem običaju vsako leto na predvečer prvega maja po Sloveniji zagori na stotine kresov. Kurjenje kresov ni samo prijetni kulturni ali družabni dogodek, ampak vpliva tudi na povišane koncentracije onesnaževal, predvsem delcev PM₁₀ v zraku. V času kresovanj so na merilnih mestih Vrbanski plato in Center izmerjene povišane koncentracije delcev PM₁₀ v zraku. Pri kurjenju kresov je potrebno upoštevati tudi preventivne ukrepe za varstvo pred požarom v naravi.

 

Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave opozarja, da kurjenje kresov v noči na prvi maj vpliva na koncentracije onesnaževal v zraku, predvsem trdnih delcev s premerom 10 mikrometrov, t. i. PM₁₀ in manjših. V zadnjih letih beležimo povišane koncentracije tudi v Mariboru. Visoke koncentracije delcev in drugih onesnaževal v zraku so škodljive za zdravje ljudi. To velja še zlasti v primerih, ko se kuri neposušen les in razni odpadni materiali, kot so gume, pohištvo iz lepljenega lesa in plastika, kar je tudi prepovedano. Prav tako opozarjamo na pravila za kurjenje v naravnem okolju.

 

 

Zrak onesnažen z delci PM₁₀ ima pomemben vpliv na zdravje ljudi. Majhni delci lahko prodrejo globoko v pljuča, kjer povzročajo vnetja, poslabšanja pri astmatičnih bolnikih, prav tako pa vplivajo na srce in ožilje ter druge organe. Na delce pa so lahko vezane tudi številne druge škodljive snovi, kot so na primer težke kovine in policiklični aromatski ogljikovodiki.

 

 

V času kresovanj so na merilnih mestih Vrbanski plato (meritve za Mestno občino Maribor izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor) in Maribor Center (meritve izvaja Agencija RS za okolje) izmerjene precej povišane koncentracije delcev PM₁₀ v zraku.

 

V Mariboru potekajo tudi meritve črnega ogljika, s katerim lahko določimo izvor delcev v zraku – ali izvirajo iz lesne biomase (kurišča) ali iz fosilnih goriv (vozila). 

 

Mejna 24-urna koncentracija PM₁₀ za varovanje ljudi (50 µg/m³) je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu in vsako preseganje mejnih dnevnih koncentracij doprinese k dovoljenim 35 dnevom. Naj opozorimo, da je bila po neuradnih podatkih v Mariboru v letošnjem letu koncentracija PM₁₀ presežena že 21-krat.

Izpolnjevanje obveznosti evropske zakonodaje je za Republiko Slovenijo zelo pomembno, saj v primeru kršitve te zakonodaje sledi plačilo kazni. Za Republiko Slovenijo bi lahko znašala dnevna denarna kazen za zelo dolgo trajajočo kršitev tudi do 35.000 EUR za vsak dan kršitve in 3.000.000 EUR pavšalnega zneska (Osnutek programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe, MOP, 20. 3. 2015).

Vsako kurišče v naravi mora biti urejeno tako, da se gorenje ne more razširiti. Osnovna navodila za ureditev kurišča v naravi so (Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, Ur. l. RS., št. 20/14):

 

– obdano mora biti  z negorljivim materialom;

– območje v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi;

– nadzor kurišč ves čas kurjenja s strani polnoletne osebe;

– po končanem kurjenju se mora ogenj popolnoma pogasiti;

– ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 40 km/h se ne sme začeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati;

-  pri kurjenju kresov je prepovedano uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi.

 

Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti skladno z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. l. RS, št. 3/07 – UPB) zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki jo lahko izvajajo le gasilci. V primeru požara pokličemo regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112.

 

Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave

E: info-okolje@maribor.si; T: 02 2201 445