| Podžupan mag. Zdravko Luketič na komemoraciji ob partizanski nagrobnici na Pobrežju |  |
1.11.2015
Podžupan Mestne občine Maribor mag. Zdravko Luketič se je udeležil žalne komemoracije ob dnevu spomina na umrle. Ob tej priložnosti je položil venec pri partizanski grobnici, grobnici padlih vojakov v 1. svetovni vojni in grobnici sovjetskih vojnih ujetnikov.
Ob tej priložnosti je povedal: "Z vsakim letom, ki mine, se oddaljujemo od tragičnih dogodkov, ko so se naši rojaki borili za svoje mesto, za svobodo, za mir, so-rojake in za prihodnost. To so bili tragični dogodki, ki jih ne smemo pozabiti in prav je, da jih ohranjamo v spominu. Kahlil Gibran je o smrti zapisal: »Želite doumeti skrivnost smrti.Toda kako jo boste našli, če ne tako, da jo iščete v srcu življenja? Če hočete resnično gledati duha smrti, odprite na stežaj srce telesu življenja.«
Zgodovino zmeraj pišejo zmagovalci. Naj se z njo strinjamo ali ne, je brezpogojno del našega življenja, del našega sveta in del tega, kar nas je oblikovalo v družbo, - v takšno družbo kakršna smo. Na zgodovino gledamo s strahospoštovanjem, saj kolikor nam je dala, nam je tudi vzela. Vsi padli in vse žrtve oboroženih konfliktov si ob današnjem prazniku zaslužijo naše spoštovanje in spomin. Tukaj smo danes, da se jim poklonimo, saj je vsako izgubljeno življenje v vojni, eno izgubljeno življenje preveč. Danes, tukaj, se spominjamo padlih med drugo svetovno vojno. Maribor je bil med vojno pod močnim pritiskom zaradi svoje geografske lege in s pomočjo teh borcev in vseh drugih, ki so se borili za nas in našo svobodo, danes, tukaj, stojimo kot samostojen in demokratičen narod. Niso nam vzeli kar je bilo našega, vzeli smo si sami. Tukaj je pokopanih 139 vojakov, 139 srčnih in velikih borcev, ki so dali svoje življenje za to kar so verjeli – za svobodo in mir.
Letos mineva 70 let od konca druge svetovne vojne. V teh sedmih desetletjih smo doživeli marsikaj, - veliko, ogromno se je spremenilo. Čeprav spomini bledijo, imamo neme spomine na vojne grozote in eden takšnih spominov je danes pred nami. Naj ne zbledi kar smo si kot civilizacija po koncu druge svetovne vojne obljubili. Naj živi v naših spominih trpljenje ljudi, da tega še kdaj ne ponovimo. Ne razočarajmo s pozabljanjem tistih, ki so za nas, naše otroke in vnuke, za našo prihodnost, žrtvovali svoja življenja in svojo prihodnost. Naša dolžnost je, da si danes, jutri in vse prihodnje dni prizadevamo za oblikovanje temeljnih človeških vrednot: Svoboda, zaupanje, spoštovanje, ponos, pogum in ne nazadnje odgovornost. Svoboda, ki je bistvena za demokracijo ni dosežena enkrat za vselej, ampak si je zanjo potrebno prizadevati vsak dan, tudi danes. To je naša odgovornost do junakov, ki na tej zemlji počivajo in kateri so verjeli v svobodo in slovenski narod. Spoštujmo torej njihovo žrtev za našo svobodo. Ne samo padli na strani partizanov med drugo svetovno vojno, naše spoštovanje si zaslužijo vsi, ki so kadarkoli v zgodovini klecnili pred okupatorjem ali vojnim sovraštvom. Prizadevajmo si za mir, da bomo živeli v sožitju. Dan mrtvih je predvsem dan živih, ki se mrtvih spominjamo. S spominom spoštujemo vse tiste, ki so umrli za Slovenijo in za to, da danes lahko živimo v svobodi in demokraciji. Tarnamo, da nam je hudo in slabo, a vendarle smo svobodni in živimo v miru. Naša država je v težavah tudi zaradi pomanjkanja spoštovanja. Premalo je spoštovanja do vseh umrlih in pomena plemenitih dejanj preprostih ljudi, ki so dali svoja življenja za slovenski narod. Njihova žrtev je v opomin nam živim, da niso umrli zaman. Resnična in najbolj potrebna vrlina ali lastnost ni le poklicna in intelektualna odličnost ter telesna ali politična spretnost in moč. Najvišja človeška vrlina in odličnost je človekova moralna odličnost: dobrota, požrtvovalnost, velikodušnost in nesebičnost, predanost, ljubezen in odpuščanje.
Kljub posledicam izgube življenja smo Slovenci imeli strast, odločnost in samozavest, da se upremo odvzemu teh vrlin in svobode, - svobode, ki zagotavlja spoštovanje človeškega dostojanstva, solidarnosti, pravne države in socialne pravičnosti. Ko se danes oziramo nazaj v preteklost in vrednotimo pretekle zgodovinske odločitve slovenskega naroda, smo skromni, četudi za to skromnost nimamo razloga. Naš narod je namreč zgrajen na temeljih upora zoper poskuse podjarmljenja in potujčevanja, ki smo se mu mi, naše matere in očetje, naše babice in dedki v preteklosti najodločneje uprli, - odločno uprli tudi v 2. Svetovni vojni.
Dogodki dvajsetega stoletja, med njimi boj proti okupatorju in osamosvojitev, pa predstavljajo vrhunec naših prizadevanj za naše pristne, človeške vrednote. Zato stopimo skupaj in zagotovimo, da naša država Slovenija ohrani izročila, na katerih je utemeljena. Vrednote vsakega človeka in njegovega dostojanstva, pravne in socialne države, solidarnosti in medsebojne odgovornosti do bližnjega, so bila stkane tekom naše zgodovine. Ta čas je priložnost, da se kot družba in kot narod ozremo v naše pristne vrednote in iz sijajnih trenutkov preteklosti dobimo navdih, strast, odločnost in samozavest za prihodnost naše Slovenije.
Z obiskovanjem spominskim obeležij in grobov, ohranjamo spomin padlih žrtev za naše vrednote, zato se jim s spoštovanjem, petjem, besedo, polaganjem cvetja in prižiganjem sveč zahvalimo za njihovo pogumno in nesebično žrtev. To so bili preprosti, mali ljudje, ki so v sebi imeli veliko srce za Slovenijo in nosili neupogljivo željo živeti dostojno in svobodno življenje. Zato se jim s trenutkom tišine in hvaležnostjo poklonimo v spomin.«
|  |
|
|
|