Poročilo o pregledu zaključnega računa proračuna Mestne občine Maribor za leto 2002

MESTNA OBČINA MARIBOR

           Nadzorni odbor                                                                                 

Maribor,  5. september 2003

POROČILO

  O PREGLEDU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA MESTNE OBČINE MARIBOR ZA LETO 2002

I. CILJI IN PODROČJA NADZORA

Nadzor zaključnega računa je preverjanje letnih računovodskih poročil z namenom ugotoviti, ali so dejanski poslovni procesi in stanja prikazani pravilno. Z nadzorom zaključnega računa se zagotovi preveritev finančnega poslovanja občine kot pravne osebe.

Cilj nadzora je na podlagi ustreznih preveritev ugotoviti, ali so podatki v knjigah skladni s podatki v zaključnem računu, ali so poslovne knjige pravilno vodene in, ali je računovodstvo vodeno skladno z veljavnimi predpisi. Nadzor zaključnega računa s strani nadzornega odbora se je predvsem nanašal na preveritev izkazanega letnega rezultata in premoženjskega stanja, kot tudi na preveritev popolnosti in zakonitosti prejemkov, izdatkov ter sredstev in virov sredstev.

Nadzorni odbor je pregledal zaključni račun proračuna mestne občine Maribor za leto 2002.

Poročilo vsebuje pregled:

Prihodkov proračuna: taksa za obremenjevanje vode, drugi nedavčni prihodki: namenska sredstva v ceni storitev za čistilno napravo in kolektor, namenska sredstva v ceni storitev za gospodarjenje z odpadki, prihodki od komunalnih prispevkov, prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, udeležbe na dobičku javnih podjetij in javnih finančnih institucij, prihodki od koncesij

odhodke proračuna

obveznosti neposrednih uporabnikov proračunskih sredstev ob koncu leta v breme proračuna prihodnjega leta

prerazporeditev proračunskih sredstev tekom leta 2002

oddaje investicijskih del in nabavo opreme

uporaba sredstev rezerv

finančnega poslovanja mestnih četrti in krajevnih skupnosti.

Pri tem je uporabil kot gradivo oziroma dokumentacijo naslednje dokumente:

zaključni račun proračuna mestne občine Maribor za leto 2002

proračun za leto 2002

kontne kartice prihodkov in odhodkov

koncesijske pogodbe in pogodbe o upravljanju z občinskim premoženjem

poslovne knjige javnih podjetij

poslovna poročila javnih podjetij Nigrad in Mariborski vodovod za leto 2002

razpisno dokumentacijo izbranih investicijskih del in nabav

ugotovitvene zapisnike pregleda prihodkov javnih podjetij in koncesionarjev

dokumentacijo oddelka za finance v zvezi s prerazporejanjem proračunskih sredstev

obračune uporabe namenskih prihodkov

sklepe mestnega sveta

zakon o lokalni samoupravi

zakon o javnih financah

zakon o javnih naročilih

statut in druge akte mestne občine Maribor.

II. PRIHODKI PRORAČUNA

Zakon o javnih financah v drugem odstavku 34. člena določa, da so neposredni uporabniki dolžni zagotavljati popolno in pravočasno pobiranje prejemkov proračuna iz svoje pristojnosti ter izločanje teh prejemkov v proračun.

Ocena gibanja  prihodkov  mestne občine Maribor v proračunu za leto 2002

V primerjavi s proračunom so prihodki nižji za 7 %, odhodki pa za 10 %. Stanje sredstev na računu konec leta  znaša 674 mio SIT.

Nedavčni prihodki so se v strukturi prihodkov znižali iz 20,6% v letu 2001 na 17,6% v letu 2002.  V strukturi nedavčnih prihodkov so se prihodki od premoženja znižali od 14 % (2001) na 7,8 % (2002) ? nižji so kar za 22 %.

Pregled nekaterih prihodkov:

1. Taksa za obremenjevanje vode ? konto 704700

Taksa za obremenjevanje vode je prihodek državnega proračuna, ki je namenjena za izgradnjo kanalizacije ter izvajanje sanacijskih in drugih del za zmanjšanje obremenjevanja voda. Na podlagi uredbe o taksi za obremenjevanje vode (Ur. l. RS št. 41/95) je zavezanec za plačilo takse za odvajanje komunalne odpadne vode v državni proračun izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, torej javno podjetje Nigrad d.d. Država lahko zavezanca oprosti plačila takse, če ta obračunano takso uporabi za izvajanje sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja voda. Po prejetju odločbe Ministrstva za okolje in prostor izstavi oddelek za finance Nigradu zahtevek za refundacijo teh sredstev na podlagi obračunov vlaganj  Mestne občine Maribor v izgradnjo komunalne infrastrukture, ki jih dostavi komunalna direkcija. Do izstavitve zahtevkov zbrana sredstva taks ležijo na računu Nigrada.

Pri pregledu vplačil komunalne takse v proračun je bilo ugotovljeno, da je bila v letu 2002 od januarja do oktobra v proračun vplačana samo komunalna taksa, zbrana v preteklih letih. Takso, ki je bila pobrana v letu 2002, je Nigrad začel plačevati šele z 21.,novembrom, saj je šele takrat župan podpisal Dogovor št. 43/2 o izrabi sredstev republiške takse za obremenjevanje vode (v nadaljevanju Dogovor). Ta Dogovor, podpisan konec novembra, določa, da bosta podpisnika, torej mestna občina Maribor in Nigrad do 31. januarja tekočega leta določila letni seznam investicij in da bo Nigrad vloge poslal na Ministrstvo za okolje in prostor do 31.3. V neskladju z Zakonom o javnih financah je določilo iz 3. člena Dogovora, da se stroški pobiranja in obračunavanja takse odbijejo od zneska, ki ga Nigrad plača v proračun, saj zakon določa, da se morajo vsi prihodki in stroški občine izkazovati v nepobotani višini. Nigrad je v letu 2002 v breme komunalne takse zaračunal stroške pobiranja in obračuna za leto 2001 v višini 69,8 milijonov SIT in za leto 2002 v višini 77,3 milijonov SIT, prav tako je v breme taks poračunal stroške tožb v višini 10,6 milijonov SIT ter za višino stroškov zmanjšal vplačila komunalne takse. Tako so bila razpoložljiva namenska sredstva za investicije v komunalno infrastrukturo nižja za 157,7 milijonov SIT. Mestna občina Maribor bi morala zagotoviti sredstva za pokrivanje stroškov storitev Nigrada iz drugih virov.  

Iz naslova takse za obremenjevanje vode je izvajalec javne službe Nigrad vplačal v proračun 777,5 milijonov SIT. Znesek plačil, ki je izkazan v zaključnem računu, se ujema z  zneski na kontnih karticah mestne občine Maribor in v poslovnih knjigah Nigrada. Skupni znesek razpoložljivih sredstev taks na računu Nigrada je znašal po stanju na dan 31. 12. 2002 195,3 milijonov SIT. V primerjavi z letom 2001, ko je konec leta bilo na računu Nigrada 406,8 milijonov SIT, se je stanje izboljšalo.

Mestna občina Maribor je v letu 2002 Nigradu izstavila obremenitve za zamudne obresti v višini 44 milijonov SIT, Nigrad pa izkazuje terjatve do občine iz naslova zamudnih obresti v višini 69,1 milijonov SIT, oba pa vse obračune zamudnih obresti zavračata.

Mestna občina Maribor izkazuje v svojih poslovnih knjigah neplačane obveznosti do Nigrada v skupni višini 814 mio SIT, znesek je nekoliko nižji od stanja terjatev, ki ga Nigrad izkazuje do občine v svojih računovodskih evidencah, razliko predstavljajo zavrnjeni računi s strani mestne občine Maribor, ki pa jih Nigrad v svojih knjigah ni storniral, torej jih bo potrebno razčistiti.

Svetovalcu župana in strokovnim delavkam v komunalni direkciji in v oddelku za finance je uspelo razčistiti in izterjati dolg Nigrada iz preteklih let. Še vedno pa ostajajo problemi prepoznega podpisovanja pogodb, poznega vlaganja programov na Ministrstvo za okolje in prostor, sredstva takse se v glavnem kompenzirajo z Nigradovimi izstavljenimi računi do občine, tako da ni vzpostavljen denarni tok. Računi Nigrada običajno niso poravnani v roku zapadlosti zaradi dolgotrajnega postopka preverjanja računov v Komunalni direkciji. Tako nastane nepregledna situacija, ko je težko ugotavljati, kdo je komu pravzaprav kaj dolžan.

2. Priključne takse ? konto 704715

Skupni znesek prihodkov iz priključnih taks znaša 191,9 milijonov SIT in se ujema z zneski plačil javnih podjetij, knjiženih na kontnih karticah prihodkov od javnih podjetij oziroma koncesionarjev. Pregledali smo tudi zneske plačil v računovodskih evidencah Nigrada in Mariborskega vodovoda ter ugotovili, da se ujemajo z zneski, ki jih izkazuje mestna občina Maribor.

Plinarna Maribor je zaradi likvidnostnih težav vse leto plačevala svoje obveznosti do proračuna z zakasnitvami.  V letu 2002 je vplačala skupno 66,4 milijonov SIT, z dne 31.12. je ostalo na kontu priključnin še vedno 41,1 milijona SIT.

Mariborski vodovod je zbrana sredstva priključnih taks v višini 43,7 milijonov SIT vplačeval v proračun na dva meseca in ne mesečno, kot je določeno v pogodbi.

Nigrad je v januarju vplačal 22,4 milijona SIT in s tem poravnal svoje obveznosti iz leta 1999, nato pa je priključnine za leto 2002 začel plačevati avgusta in nato oktobra, v novembru in decembru je nato vplačal vsa zbrana sredstva v rokih, določenih s pogodbo.

Toplotna oskrba Maribor je v letu 2002 nadoknadila zamude pri plačilih iz leta 2001 ter redno plačevala obveznosti za leto 2002.

Priključne takse vplačujejo javna podjetja in koncesionar še vedno z zakasnitvami. Mestna občina Maribor mora doseči, da bodo vse priključne takse vplačane v proračun v predpisanih rokih, za zakasnitve pa zaračunati zamudne obresti.

3. Udeležba na dobičku javnih podjetij in javnih finančnih institucij ? konto 710000

Skupni prihodki na kontih 710000 so znašali 111,4 milijona SIT in so v isti višini izkazani v zaključnem računu.

4. Prihodki od drugih najemnin ? konto 710304

Mestna občina Maribor in Nigrad sta do 20.3. sklenila in podpisala Pogodbo o izvajanju dejavnosti oddaje javnih površin za kioske in javne vrtove. Nigrad je redno s kompenzacijami plačeval zbrana sredstva v proračun v skladu s pogodbo. Skupni znesek plačil je znašal z kioske 28,6 milijona SIT in za vrtove 10,5 milijona SIT. Nigrad je za svoje storitve zaračunal po pogodbi skupno 10,3 milijona SIT.

Nadzorni odbor ugotavlja, da Komunalna direkcija ne preverja pravilnosti zaračunavanja najemnin ter ne spremlja plačevanja s strani najemnikov, saj je višina neplačanih najemnin, katere Nigrad odbije od vplačil v proračun, zelo visoka.

Prihodki od parkirnin v modri coni

Župan je podpisal pogodbo o izvajanju gospodarjenja z modro cono šele 27.9. 2002. Tako je Nigrad v aprilu nehal plačevati zbrana sredstva v proračun in je nadaljeval s plačili šele v oktobru po podpisu pogodbe.

Skupna višina prihodkov znaša 78,8 milijonov SIT, po pogodbi plačuje mestna občina Maribor Nigradu za izvajanje del gospodarjenja z modro cono 31,1 milijona SIT.

Prihodki od parkirnin na javnih parkiriščih

Župan je podpisal pogodbo o izvajanju vzdrževanja in gospodarjenja s parkirišči šele 20.10. 2002. Tako je Nigrad vplačal v proračun prihodke iz tega naslova šele od 14.11. do 16.12.

Skupni znesek parkirnin je bil vplačan v višini 57, 5 milijona SIT, vrednost del za izvajanje gospodarjenja s parkirišči pa znaša po pogodbi 40 milijonov SIT.

Pogodba je bila podpisana izredno pozno, tako da so sredstva prišla v proračun šele v novembru.

5. Prihodki iz naslova podeljenih koncesij ? konto710306

Prihodki od podeljenih koncesij ? konto 7103 ? prihodki od premoženja - so bili realizirani 4,3 % pod planom oziroma 11,7 % nad realizacijo leta 2001. Realizacija ne dosega načrtovanih prihodkov v višini 149 mio SIT v proračunu za leto 2002.

IZ ZAKLJUČNEGA RAČUNA proračuna za leto 2002

Prihodki od koncesij za oglaševanje ? konto 71030603

Prihodki od koncesij za oglaševanje so se znatno povečali v primerjavi zaključnega računa za leti 2001 in 2002, saj se je realizacija v letu 2000 iz 33.967.318 SIT v letu 2001 povečala na 54.217.031 SIT in dosegla pričakovano realizacijo v letu 2002, to je 59.768.000 SIT, odmik je le 0,4 %. Dvig realizacije iz leta 2000 v primerjavi z letom 2001 je bil 64 % oz. 21 mio SIT, medtem ko je bil leta 2002 v primerjavi z letom 2001 dvig 10, 2%.

Porast teh prihodkov in visokega dviga v letu 2001 je bil v obrazložitvi zaključnega računa za leto 2001 pojasnjen z vrednostjo točke, ki se valorizira polletno v skladu z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. To pojasnilo velja tudi za leto 2002, vendar je razlika iz 64 % na 10, 2% očitna in potrjuje ugotovitve nadzornega odbora prejšnje sestave, da je na takšen dvig v letu 2001 vplivalo tudi dejstvo, da se obveznosti koncesionarjev do koncendenta več ne zadržujejo pri Nigradu, temveč na Komunalni direkciji.

Glede na dejstvo, da se je rok veljavnosti oziroma trajanja pogodb podeljenih koncesij za oglaševanje v večini iztekel v letu 2002 in da so bili tudi v prvi polovici tega leta sklenjeni aneksi k obstoječim pogodbam (ki so veljavnost podaljšali na 31. 12. 2005), je realizacija za leto 2002 sicer dosežena, vendar ob tem opozarjamo na to, da na novo sklenjeni aneksi niso prispevali k višjim prihodkom.

Prav zaradi 99,6 % realizacije v letu 2002 je potrebno dodati, da zaradi sklenjenih aneksov k obstoječim pogodbam podeljenih koncesij za oglaševanje, ki so bili sklenjeni v letu 2002, ni mogoče opaziti bistvenih popravkov v določbah aneksov, ki bi prinašali večje prihodke, čeprav je nadzorni odbor v prejšnji sestavi ugotavljal, da bi bilo mogoče s korenitejšimi popravki pogodb bistveneje obogatiti proračun.

Sklenjeni aneksi v letu 2002 v računskem izkazu zaključnega računa tako ne prispevajo višjih prihodkov.

Ob tem je sporno, da je sploh prišlo do sklepanja aneksov, s katerimi so bile podaljšane koncesijske pogodbe, brez razpisov, in tudi vprašljivo zaradi neupoštevanja predlogov, ki med drugim govorijo tudi o neprimernosti določanja višine prihodkov, ki jih posamezne pogodbe neenotno določajo.

Ugotovljeno izkazano stanje v zaključnem računu za leto 2002 se ujema s knjigovodskim stanjem in kaže računsko pravilen rezultat, vendar v vsebinskem delu še vedno ni nobene izboljšave glede področja usklajenosti koncesijskih pogodb in preverljivosti podatkov med dejanskimi obveznostmi in med stvarno izvedenimi  nakazili v proračun.

Prihodki od koncesije za distribucijo zemeljskega plina ? konto 71030601

Upravljanje in vzdrževanje plinovodnega omrežja v občini Maribor je urejeno v Odloku o koncesiji za distribucijo zemeljskega plina na območju občine Maribor (MUV,št.4/96). Koncesijo je Mestna občina Maribor s Koncesijsko pogodbo za distribucijo zemeljskega plina na območju Mestne občine Maribor podelila družbi Plinarna Maribor,d.d. Na osnovi te pogodbe je bila decembra 1997 sklenjena Pogodba o prenosu infrastrukturnih objektov in naprav, namenjenih izvajanju dejavnosti distribucije zemeljskega plina, v upravljanje in vzdrževanje ter izvajanje investicijskih vlaganj v razširitev plinovodnega omrežja, na Plinarno Maribor,d.d. Veljavnost obeh pogodb je potekla v aprilu 2002.

Distribucija zemeljskega plina v Mestni občini Maribor tako pravno ni urejena. Plinarna Maribor,d.d. pa to dejavnost še vedno izvaja po neveljavni pogodbi.

Plinarna Maribor,d.d je vplačala v proračun 2002 iz koncesije za distribucijo plina 56.502.000 SIT, kar je za 4,8% več kot v letu 2001, čeprav nima sklenjene koncesijske pogodbe. Po drugi strani pa ima Mestna občina Maribor naložbo v delnicah v Plinarni Maribor,d.d. v knjižni vrednosti 725.752.000 SIT, v zaključnem računu proračuna pa ni izkazan prihodek od dividend.

Plinarna Maribor,d.d. obračunava amortizacijo za sredstva, ki jih ima v upravljanju od Mestne občine Maribor. V letu 2002 izkazuje za 66.273.000 SIT neporabljene amortizacije.

Ni podatkov za kakšne namene so ta sredstva uporabljena.

Prihodki od koncesije za upravljanje avtobusne postaje ? konto 71030609

Koncesijska pogodba o upravljanju avtobusne postaje je bila s strani župana podpisana 23. 5.2002. Po pogodbi bi moral upravljalec Nigrad plačati v proračun odškodnino v višini 13, 8 milijonov SIT, nato pa vsako leto 500 tisoč SIT več. Do konca novembra 2002 Nigrad ni plačal ničesar.

Dne 25. 11. 2002 je bila podpisana pogodba o financiranju sanacije avtobusne postaje, po kateri bodo znašala sanacijska in vzdrževalna dela 18 milijonov SIT. Nigrad je mestni občini Maribor izstavil dne 29.11. zahtevek v tej višini, komunalna direkcija je priznala od tega samo znesek 6,5 milijona SIT, kolikor je Nigrad zahtevku priložil računov kot dokazilo za opravljena dela. V tej višini je bila tudi narejena kompenzacija teh  računov s terjatvijo občine do Nigrada iz naslova koncesije.

Tako znaša do sedaj plačana odškodnina za koncesijo za leto 2001 in 2002 s strani Nigrada 6,5 milijona SIT. Neplačana terjatev občine za koncesijo znaša 21,6 milijona SIT. Nigrad pa izkazuje v svojih knjigah terjatev do občine za vzdrževalna dela 11,5 milijona SIT, ter terjatev za stroške rednega vzdrževanja prostorov na avtobusni postaji, ki so last občine, v višini 7 milijonov SIT. Te račune je mestna občina Maribor zavrnila.

Po sklenjeni pogodbi je koncesionar dolžan plačevati odškodnino za upravljanje vsak kvartal od podpisa pogodbe, to je od 23.5. 2001 dalje. Upravljalec Nigrad je od tega plačal samo 6,5 milijona SIT in to konec leta 2002. Vse sporne račune oziroma terjatve Nigrada ter druge probleme v zvezi z avtobusno postajo morata Nigrad in mestna občina Maribor  reševati, vendar nevezano na plačilo koncesije.

6. Drugi nedavčni prihodki ? konto  7141

Namenska sredstva  v ceni storitev za čistilno napravo in kolektor ? konto 71410001  (ekološki tolar ? Mariborski vodovod)

Mariborski vodovod je v skladu s pogodbo zbrana sredstva ekološkega  tolarja nakazoval v proračun do 15. v mesecu za pretekli mesec. Skupni prihodki na kontu 71410001 so znašali 346 mio SIT in so v isti višini izkazani v zaključnem računu.

7. Drugi nedavčni prihodki  - namenska sredstva v ceni storitev za gospodarjenje z odpadki ? konto 71410002 (ekološki tolar ? Snaga)

Sredstva zbira javno podjetje Snaga in so vračunana v ceni odvoza komunalnih odpadkov. Javno podjetje Snaga v skladu s pogodbo redno 15. v mesecu zbrana sredstva vplačuje v proračun.

Višin vplačanih sredstev na kontu 71410002 znaša 240 mio SIT in je v enaki višini izkazana v zaključnem računu.

8. Prihodki od komunalnih prispevkov ? konto 714105

Mestna uprava je v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih dolžna investitorju izdati odločbo o odmeri komunalnega prispevka. Javno pooblastilo za odmero komunalnega prispevka ima javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.

Investitorji kot zavezanci za plačilo komunalnega  prispevka vplačajo sredstva neposredno v proračun. Znesek prihodkov od komunalnih prispevkov na kontu  714105 znaša 178 mio SIT in je enak izkazanemu znesku v zaključnem računu.

9. Investicijski transferji iz državnega proračuna za področju zdravstva - konto 74000103

Po prvotnem sklepu Ministrstva za zdravje bi moral državni proračun v letu 2002 za sofinanciranje izgradnje nadomestnih prostorov za specialistične zobozdravstvene ambulante na Svetozarevski ulici v Mariboru zagotoviti 34,5 mio SIT, v letu 2003 pa preostala sredstva v višini 38 mio SIT. Že v letu 2001 pa je bilo zagotovljenih 6 mio SIT. Dogovorjen znesek za leto 2002 v višini 34,5 mio SIT je bil v mestni proračun nakazan 20.11.2002, znesek 38 mio SIT pa je bi nakazan pred koncem leta (23.12.2002), predhodno dogovorjen za leto 2003. Ker so bili dejanski investicijski stroški manjši od predvidenih, bi lahko nakazilo, dogovorjeno za leto 2003 znašalo 37 mio SIT.

Tako je mestni proračun v letu 2002 prejel iz naslova  sofinanciranja investicije 1 mio SIT preveč in bo ta znesek v letu 2003 potrebno vrniti ali poračunati, na kar je bilo Ministrstvo za zdravje na začetku leta 2003 s strani oddelka za družbene dejavnosti tudi pisno opozorjeno.

10. Plačila drugih občin za storitve mariborskih javnih vrtcev za otroke iz drugih občin

Plačila drugih občin za storitve mariborskih javnih vrtcev za otroke iz drugih občin so bila v letu 2002 realizirana v višini 198.081.097 SIT, kar je za 20.133.997 SIT (11,3%) več, kot je bilo planirano. Večina občin je v letu 2002 svoje obveznosti tekoče poravnavala, nekatere pa z nekaj mesečnim zamikom. Prav zato znaša razlika med skupno višino z roki plačil do 31.12.2002 izstavljenih računov in do 31.12.2002 dejansko plačanimi obveznostmi 25.911.437 SIT (11,6%). V kolikor občine (dolžnice) svojih obveznosti ne poravnajo tudi po opominu, izstavljenem s strani oddelka za finance, se terjatve predajo oddelku za splošne in pravne zadeve, ki pri pristojnem sodišču vloži predlog za izvršbo.

III.  ODHODKI

Tekoči odhodki so se v strukturi povečali s  15 % (2001) na 17 %.

Investicijski odhodki so se v strukturi zmanjšali s 7,2% na 6,2 %. Investicijski odhodki predstavljajo le 70,4 % rebalansa.

Med odhodki se je delež za stanovanjsko dejavnost in prostorski razvoj znižal od 15% na 11% v strukturi realiziranih odhodkov.

Opravljeni pregledi odhodkov po stroškovnih mestih:

0402 - PREDŠOLSKA VZGOJA

Dejavnost predšolske vzgoje se na osnovi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakona o vrtcih financira s plačili staršev otrok, vključenih v vrtce in sredstvi proračunov občin, kjer imajo starši stalno prebivališče.

Plačila staršev za obdobje 1.1. do 31.12.2002 je občina določila na podlagi lestvice iz Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. V javnih vrtcih na območju mestne občine Maribor so v letu 2002 veljale cene programov, sprejete s Sklepom o določitvi cen programov javnih vrtcev, ki na osnovi 7. člena omenjenega Pravilnika določa tudi dodatna znižanja plačil staršev. Strošek dodatnih znižanj plačil staršev s stalnim prebivališčem v mestni občini Maribor je bremenil proračun občine in je v letu 2002 znašal približno 76.300.000 SIT.

V letu 2002 so vrtci obračunali 471.013.117 SIT iz naslova plačil staršev, kar pomeni 16,8% sredstev, potrebnih v letu 2002 za dejavnosti predšolske vzgoje.

Osnovna dejavnost zasebnih vrtcev

Zavod za razvoj Waldorfske pedagogike Maribor izvaja program predšolske vzgoje v zasebnem vrtcu od leta 2000 dalje. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je z odločbo, izdano 19.07.2002, ugotovilo, da Zavod za razvoj Waldorfske pedagogike v letu 2002/2003 izpolnjuje pogoje za financiranje programa zasebnega waldorfskega vrtca za predšolske otroke iz javnih sredstev. Na osnovi navedene odločbe je Mestna občina Maribor v skladu z Zakonom o vrtcih z Zavodom za razvoj Waldorfske pedagogike s pogodbo opredelila obseg in način financiranja.

Za poravnavo obveznosti, ki je nastala po sprejemu (rebalansa) mestnega proračuna za leto 2002, je bila v finančnem načrtu za področje predšolske vzgoje odprta proračunska postavka, na katero so bila iz PP osnovne dejavnosti vrtcev prerazporejena sredstva v višina 2.534.733 SIT.

Investicijsko vzdrževanje objektov

Zaradi nujnih interventnih posegov je bilo porabljenih 21,2% več sredstev od načrtovanih v sprejetem prvotnem finančnem načrtu, oziroma 8,2% več od načrtovanega v rebalansu proračuna za ta namen.

Dodatna proračunska sredstva so bila prerazporejena iz proračunske postavke osnovna dejavnost javnih vrtcev.

0405 - KULTURA

Temeljno pravno osnovo predstavlja Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Mestna občina je soustanoviteljica sedmih javnih zavodov s področja kulture.

Sofinanciranje stalnih programov, akcij in projektov

Sofinanciranje se izvaja na podlagi razpisov, sredstva dodeljuje komisija, ki oceni programe ter odobri znesek sofinanciranja. Postavlja se vprašanje kriterijev po katerih komisija dodeljuje sredstva ter način preverjanja realizacije predloženih programov.

Rekonstrukcije, adaptacije in novogradnje

V skladu z Navodili o izvrševanju proračuna za leto 2002 je bila na področju kulture izvedena prerazporeditev proračunskih sredstev.

Proračunska sredstva, predvidena za pripravo investicijske in projektne dokumentacije za izgradnjo novega lutkovnega gledališča, niso bila uporabljena. Prerazporejena in uporabljena so bila v manjšem obsegu znotraj finančnega načrta kulture, v večjem delu pa na področju predšolske vzgoje in šolstva. Del sredstev je ostal neporabljen.

0406 - SOCIALNO VARSTVO

Naloge programa socialnega varstva temeljijo na Nacionalnem programu socialnega varstva do leta 2005 ter določilih Zakona o socialnem varstvu, Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Zakona o usposabljanju in izobraževanju invalidnih otrok, Zakona o usposabljanju in izobraževanju otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, Zakon o družinskih prejemkih, Zakona o izvajanju pokopališke dejavnosti in na nalogah, ki jih mestna občina Maribor sofinancira na osnovi določitev mestnega sveta ob sprejemu vsakoletnega programa in finančnega načrta socialnega varstva.

Realizirana sredstva v višini 714.220.747 SIT so bila glede na rebalans finančnega načrta višja za 0,8%. S sredstvi, določenimi po proračunskih postavkah in rebalansom finančnega načrta za 2002, ni bilo izvedeno financiranje nekaterih programskih nalog, zato so bile v skladu z odlokom o proračunu in navodili o izvrševanju proračuna opravljene prerazporeditve sredstev med postavkami znotraj področja in iz področja šolstva.

Socialno varstvene pravice

Realizirana sredstva subvencije stanarin so presegla načrtovana za 24,9% (večje število upravičencev), pogrebnih stroškov za 15,8% (višje cene in večje število opravljenih storitev) in zavodsko varstvo odraslih za 7,2%, zato je bila v skladu z odlokom o proračunu in navodilih o izvrševanju proračuna izpeljana prerazporeditev sredstev.

0407 - ZDRAVSTVO

Pravno osnovo za financiranje posameznih nalog iz mestnega proračuna na področju zdravstva predstavlja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Finančni načrt zdravstva za leto 2002 je bil realiziran v višini 458.477.482 SIT, kar pomeni indeks 102,6 na načrtovana sredstva. Realizacija je bila za 2,6% višja od načrtovane, dodatna sredstva so bila zagotovljena s prerazporeditvijo deloma znotraj finančnega načrta zdravstva, deloma pa s področja predšolske vzgoje.

Javna dela na področju zdravstva

Na področju zdravja sta bila vključena dva projekta pri varuhinji bolnikovih pravic in sicer administrativna pomoč in pomoč pri delu s strankami. Realizirana sredstva predstavljajo celoten strošek dela obeh, vendar je del stroškov Zavod RS za zaposlovanje občini refundiral na osnovi pogodb. Razvidno je, da so realizirana sredstva načrtovana navidezno prekoračila za 597,1%. Pri pripravi finančnega načrta za leto 2002 so namreč izhajali le iz 20% sofinanciranja programa javnih del, ki je dejanski strošek občine. Zaradi prikaza stroškov so med letom vključili na odhodkovno stran proračuna celoten strošek dela dveh izvajalk, tudi tisti del, ki je bil po izplačilih mestnemu proračunu povrnjen.

 0807 ? OKOLJE IN PROSTOR

V zaključnem računu je izkazana poraba v višini 798.461 tisoč SIT, torej enaka. kot je bila določena s proračunoma za leto 2002. Iz prikaza neplačanih obveznosti pa je razvidno, da je bilo ob koncu leta 2002 na tej postavki za 115.431 tisoč SIT neplačanih računov, ki torej predstavljajo predobremenitev proračuna za leto 2003. Od tega zneska je bilo neplačanih za 66.184 tisoč SIT takšnih računov, ki so že zapadli v letu 2002. Iz obrazložitve odhodkov je razvidno, da so se pogodbe sklepale in s tem prevzemale obveznosti proračuna v večji višini, kot je bilo dovoljeno s proračunom. Tudi v rebalansu proračuna, ki je bil mestnemu svetu predložen 3. oktobra 2002, ni bilo predlagano, da se postavka poveča.

Izkazana poraba sredstev je za 28% večja kot v letu 2001, skupaj z neplačanimi zapadlimi obveznostmi pa za 38% večja kot v letu 2001, ko je poraba znašala 622.122 tisoč SIT.

Nadzorni odbor ugotavlja, da so se obveznosti v letu 2002 pevzemale v večji višini, kot je bilo določeno s proračunom, zaradi česar je imela mestna občina Maribor ob koncu leta 2002 neplačanih zapadlih računov v višini 86.184 tisoč SIT.

0804 ? JAVNA RAZSVETLJAVA

V zaključnem računu je izkazana poraba v višini 461.395 tisoč SIT, kar je za 17% več, kot je bilo določeno v rebalansu proračuna za leto 2002 in za 32% več, kot je znašal poraba sredstev v letu 2001, ko je bilo porabljenih 348.490 tisoč SIT.

Iz prikaza neplačanih obveznosti je razvidno, da je bilo ob koncu let 2002 neplačanih računov v višini 106.612 tisoč SIT, od tega jih je ob koncu leta že zapadlo v plačilo za 26.809 tisoč SIT. Skupaj z zapadlimi neplačanimi obveznostmi je bila poraba sredstev za 40% večja kot v letu 2001.

V zaključnem računu za leto 2002 ni obrazložitve, zakaj je bila poraba višja kot je bilo določeno v rebalansu proračuna, predloženem mestnemu svetu 3. oktobra 2002 in zakaj so nastale ob koncu leta neplačane obveznosti in predobremenitve za leto 2003 v višini 106.612 tisoč SIT.

Nadzorni odbor ugotavlja, da je mestna občina Maribor v letu 2002 prevzemala obveznosti v večji višini, kot je bilo določeno v proračunu, in da je zato imela ob koncu leta 2002 neplačane zapadle obveznosti v znesku 26.809 tisoč SIT.

0807 - KOMUNALNA ENERGETIKA

Na področju energetike je v Mestni občini Maribor kot javna služba organizirana distribucija daljinskega ogrevanja in distribucija zemeljskega plina. Infrastruktura je v lasti mestne občine in je s posebno pogodbo prenesena v upravljanje ustreznim gospodarskim družbam.          

Tako so vročevodni infrastrukturni objekti in naprave preneseni v upravljanje in vzdrževanje ter izvajanje investicijskih vlaganj v razširitev toplovodnega omrežja na območju občine Javnemu podjetju TOM, d.o.o. Javno podjetje je v 100% lasti občine Maribor. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

Investicijska vlaganja:                                                                           v tisoč SIT

Iz tabele je razvidno, da je Mestna občina v rebalansu plana proračuna za leto 2002 namenila občutno več sredstev za investicijska vlaganja v komunalno energetiko v primerjavi z realizacijo 2001. Žal je bila realizacija plana prenizka še posebej pri vročevodnem razvodu.

Iz podatkov iz zaključnega računa 2002 in iz razpoložljivih pogodb je razvidno, da Mestna občina Maribor nima lastne strategije na področju komunalne energetike, saj je vsa odločanja o investicijskih vlaganjih prenesla na javno podjetje in na koncesionarja. 

0809    RAVNANJE Z ODPADKI     

Za ravnanje z odpadki je Mestna občina Maribor ustanovila javno podjetje Snaga,d.o.o., ki je v lasti mestne občine. S posebno pogodbo je Mestna občina Maribor prenesla v upravljanje in vzdrževanje na JP Snaga,d.o.o. vsa sredstva in naprave, ki so potrebna za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, odlaganje komunalnih odpadkov, javna snaga in čiščenje javnih površin. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas.  

Investicijska vlaganja:     

                                                     v tisoč SIT

Iz podatkov je razvidno, da investicijski programi ob sprejemanju proračuna za leto 2002 niso bili pripravljeni, saj je bila realizacija manj kot 50% sredstev, ki so bila predvidena v veljavnem proračunu. Ravnanje z investicijskimi sredstvi je tako negospodarno, še posebej, če se mora proračun zaradi tega zadolževati.

V zaključnem računu so vsi odhodki Postavka centralna čistilna naprava in kolektor izkazani pod oznako ? 11 investicije. Skupna višina odhodkov je 690,3 milijonov SIT, v to postavko so vključeni stroški obratovanja centralne čistilne naprave, ostali nepredvideni stroški ter stroški pobiranja ekološkega tolarja v Mariborskem vodovodu. Zaradi tega je izkazana višina investicij v zaključnem računu za 616,7 milijona SIT višja, kot je bilo dejanskih investicij v letu 2002.

2001 -  ODDELEK ZA GOSPODARJENJE S POSLOVNIMI IN UPRAVNIMI PROSTORI TER PREMIČNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE MARIBOR

Oddelek za gospodarjenje s poslovnimi prostori in upravnimi prostori je gospodaril s poslovnimi prostori v lasti MOM v skladu s Strategijo gospodarjenja s poslovnimi prostori, ki je bila sprejeta na mestnem svetu 24.04.1996 in v skladu z Odlokom o oddaji poslovnih prostorov (MUV, št. 11/96 in 31/97) in ravnal v skladu z določili 72/II Zakona o denacionalizaciji, kadar je šlo za vračanje poslovnih prostorov denacionalizacijskim upravičencem.

Oddelek za gospodarjenje s poslovnimi prostori in upravnimi prostori je gospodaril s 437 poslovnimi prostori s skupno površino 45.620,24 m 2 v skupni točkovalni vrednosti 4. 562 mio SIT, od tega je bila površina praznih poslovnih prostorov 9.162,67 m2. Na osnovi nezasedenih oziroma oddanih poslovnih prostorov je bil finančni priliv v proračun tudi manjši.

Pri denacionalizacijskih postopkih oziroma vračanju poslovnih prostorov upravičencem se temu ni moč izogniti, saj je po končanem postopku občina denacionalizacijskim upravičencem dolžna vrniti poravnane oziroma obračunane najemnine.

Pri poslovnih prostorih je indeks realizacije 66. Nizka realizacija je predvsem zaradi vračil denacionalizacijskim upravičencem, vloženo je bilo veliko zahtevkov za vračilo, pri tem pa sodno rešenih malo. V letu 2002 je bilo denacionalizacijskim upravičencem vrnjeno za čas od vložitve zahteve za denacionalizacijo do pravnomočnosti odločbe v skupnem znesku 17,2 mio SIT, kot prenakazilo najemnine za poslovne prostore.

Pri investicijah v letu 2002 so bila izvedena večja investicijska in obnovitvena dela na več različnih objektih v skupni vrednosti 43 mio SIT. Pri investicijah ni natančno razvidno oziroma ni pregleda, za katere objekte in poslovne prostore so se namenjala finančna sredstva.

Pri investicijskem vzdrževanju objektov je sicer razvidno, kateri objekti so se vrednostno obnavljali v letu 2002, vendar v zaključnem računu niso prikazani finančni izdatki  za posamezne objekte.

Realizacija prodaje poslovnih prostorov v letu 2002 je bila samo 109 mio SIT in je mnogo nižja od načrtovane zaradi premajhnega tržnega interesa za nakup. Kot v poročilu navajajo, so bile izvedene tri dražbe, vendar neuspešno. V takem primeru bi bilo potrebno hitreje ukrepati, poiskati druge možnosti prodaje poslovnih prostorov, predvsem pa pristopiti k novi ocenitvi oziroma znižanju premoženjske vrednosti poslovnih prostorov.

Enaka ugotovitev je pri prodaji garaž. Za garaže in poslovne prostore, ki niso bili prodani v letu 2002, je predvidena prodaja občinskega stvarnega premoženja za leto 2003. Na ta način  je bil planirani prihodek od prodaje občinskega stvarnega premoženja v proračunu mestne občine Maribor za leto 2002  nižji od načrtovanega.

Oddelek za poslovne in upravne prostore vodi izterjavo neplačanih najemnin s pomočjo državnih prisilnih sredstev oziroma njenih organov-sodišča in izvršiteljev. Kadar dolžnik ne izpolni osnovne odredbe, mu je kasneje naložena prisilna izvršba preko sodišča. V letu 2002 ni razvidna realizacija posameznih rešenih sodnih postopkov in kakšna je bila v letu 2002 finančna izterjava, skupaj z zamudnimi obrestmi in sodnimi stroški v zvezi z izterjavami.

Iz priložene tabele terjatev, plačil in dolga za obdobje od 1.07.1999 do 31.12.2002 je razvidno, da je skupni dolg 273.871.039,79 SIT, kar pomeni, da je bil na proračunski postavki poslovnih prostorov v letu 2002  manjši priliv finančnih sredstev iz tega naslova.

Pri izvršbi je bilo za 93.854.501,67 SIT terjatev in od tega je bilo izterjano samo 18.593.709,38 SIT, čeprav je pri tem delno upoštevati, da je bila izvršba tako nizka zaradi prepočasnega dela na sodišču.

Finančna sredstva, pridobljena iz naslova oddajanja poslovnih prostorov, bi bilo potrebno strogo nameniti predvsem v obnovo poslovnih prostorov, nerentabilne poslovne prostore pa prodati.

IV. PREGLED PRERAZPOREDITEV OPRAVLJENIH PO NALOGU ŽUPANA

Problematiko prerazporeditev ureja Zakon o javnih financah, Odlok o proračunu mestne občine Maribor za leto 2002 in Navodila o izvajanju proračuna, ki jih je izdal župan in jih v teku proračunskega leta tudi spremenil.

Odlok o proračunu za leto 2002 določa:

»Pooblaščeni odredbodajalci lahko na osnovi utemeljenih razlogov odločajo o odstopanjih pri porabi proračunskih sredstev v okviru proračunske postavke, kar se uredi v Navodilu o izvajanju proračuna.«

»Župan lahko izjemoma na osnovi utemeljenega predloga pooblaščenih odredbodajalcev odobri prerazporeditev proračunskih sredstev med proračunskimi postavkami v okviru finančnega načrta neposrednega uporabnika (2 mestni nivo stroškovnega mesta)«.

Navodilo o izvrševanju proračuna je v septembru 2002 župan spremenil tako, da je črtal drugi in tretji odstavek 18. člena in s tem odpravil vse omejitve razen omejitev opredeljenih v Odloku o proračunu, opredeljene v predhodnem odstavku.

  S spremembo navodila, ki ga je sprejel župan v mesecu septembru, so bile omejitve zaradi potreb uporabnikov po razporejanju sredstev v večjem obsegu, kot so jih omogočala navodila, črtane.

Skupen obseg prerazporejenih sredstev v letu 2002 je znašal 543, 9 mio SIT oz. 2,81 % celotnega obsega proračuna.

Pregledan vzorec:

Pregledan vzorec je zajemal 10 prerazporeditev v skupni vrednosti 226.216 mio SIT oziroma 42 % vrednostnega obsega prerazporeditev.

Omejitev pregleda:

Razpoložljivi podatki v oddelku za finance na dan pregleda ne omogočajo pregleda stanja proračunske postavke na dan odobritve prerazporeditve.

Ugotovitve na podlagi pregledanega vzorca:

Evidenca prerazporeditev v oddelku za finance je pregledna.

Nekateri predlogi prerazporeditev niso izpolnjeni v skladu z zahtevami obrazca (zaporedno številčenje) in prav tako niso v skladu z Odlokom o proračunu. Odlok namreč določa, da lahko župan prerazporeditev odredi izjemoma in na podlagi utemeljenega razloga. Iz predložene dokumentacije utemeljitve vzrokov prerazporeditve v vseh primerih ne izhajajo. Na navedeno ugotovitev je opozarjal župana tudi oddelek za finance, kar izhaja tudi iz same pregledane dokumentacije. Prav tako prerazporejena sredstva niso bila v celoti izkoriščena.

Iz predhodnih ugotovitev izhaja, da proračunska sredstva niso bila vedno in v celoti  porabljena in prerazporejena gospodarno in racionalno.

V. UPORABA PRORAČUNSKE REZERVE

Proračunska rezerva je bila v skladu z odlokom o proračunu za leto 2002 oblikovana v višini 109,8 milijonov SIT. Stanje prenesenih sredstev rezervnega sklada na začetku leta 2002 je znašalo 34,3 milijona SIT, plačila iz rezervnega sklada v letu 2002 so znašala 84,1 milijona SIT, tako da je stanje sredstev rezerv na koncu leta 2002 61,4 milijona SIT.

Po določilih zakona o javnih financah se proračunska rezerva uporabi za odpravo posledic naravnih nesreč. Na podlagi odloka o izvajanju proračuna mestne občine Maribor za leto 2002 o uporabi sredstev proračunske rezerve do višine 6 milijonov SIT v posameznem primeru odloča župan, nad tem zneskom pa mestni svet. Župan o uporabi sredstev rezerv polletno poroča mestnemu svetu.

Sredstva rezerv so se porabila za sanacije cestišč, brežin ter za raziskave starih plazov, ki bi se lahko kot postavke redno planirale v proračunu.

Mestni svet je v maju 2002 na predlog župana sprejel sklep, da dovoljuje porabo sredstev rezerv za sanacijo cestišč in plazov do višine 125,3 milijonov SIT ter sklep, da se iz sredstev rezerv financira sanacija druge faze plazu v ulici Pod hribom v Košakih v višini 11,4 milijonov SIT. Vse investicije po sklepu mestnega sveta v letu 2002 niso bile realizirane. Če bi bil sklep mestnega sveta v celoti realiziran, bi se sredstva rezerv v celoti porabila in v primeru, da bi se v letu 2002 zgodila nenadna naravna nesreča, ne bi bilo na razpolago nobenih sredstev. Proračunska rezerva bi morala ostati na računu vsaj v določeni višini za odpravo posledic nenadnih naravnih nesreč, ki jih ni možno vnaprej predvideti.

Sredstva rezerv so se v letu 2002 brez sklepa mestnega sveta uporabila za naslednja dela:

VI. PORABA NAMENSKIH SREDSTEV

Namenska sredstva v ceni storitev za gradnjo čistilne naprave ? ekološki tolar

Namenska sredstva v ceni storitev za centralno čistilno napravo ? ekološki tolar ? so namenski prihodek, ki je vključen v ceno vode in zahteva namenski izdatek in sicer investiranje v izgradnjo čistilne naprave in kolektorja.

V letu 2002 je začela obratovati nova čistilna naprava in je MOM bila dolžna v skladu s pogodbo z investitorjem plačevati pristojbino za čiščenje odpadnih  voda. Ker MOM ni imela v proračunu za leto 2002 virov za plačilo pristojbine, je pokrila stroške na naslednji način:

                                                                                                                                 v tisoč SIT
Centralna čistilna naprava ? storitvena pristojbina                                         561.824  
Viri plačila:

• vir po 21.čl. ZFO ? komunalna dejavnost                                                   64.936
• ekološki tolar                                                                                                 351.062
• nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča                                         49.777
• obč. kom. taksa in ekološki tolar iz pret. let                                               90.763
• parkirnine                                                                                                           5.087

CČN ? ostali nepredvideni stroški                                                                        6.962

Viri plačila:

• ekološki tolar                                                                                                    6.952

Stroški pobiranja namenskega investicijskega vira ? Mar. vodovod           23.344

Viri plačila :

• ekološki tolar                                                                                                 23.344

Nadzorni odbor priporoča, da se izdela celotna finančna konstrukcija za pokrivanje stroškov centralne čistilne naprave za celo obdobje obratovanja, cene vode in kanalščine ter odplačila kreditov za financiranje obratovanja centralne čistilne naprave, ki bi jih naj po predlogu  mestne občine Maribor najela javna podjetja.  

Ekološki tolar ? odpadki in občinska komunalna taksa, državna taksa za obremenjevanje okolja, sofinanciranje občin za odlagališče odpadkov

V letu 2002 je bilo na razpolago 785,6 milijonov SIT, odhodkov iz teh namenskih virov je bilo 373,1 milijonov SIT, stanje na računih namenskih sredstev na koncu leta je znašalo 412,6 milijonov SIT in se ujema s stanjem, izkazanim v zaključnem računu.

Med namenske odhodke so vključeni tudi odhodki za pobiranje in obračun komunalne takse  v višini 13,3 milijonov SIT in izvedba prometnega krožišča v MČ Tezno v višini 14,5 milijonov SIT, ki po mnenju nadzornega odbora niso namenski odhodki.

Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč

Poraba v višini 29,1 milijona SIT in izkazano stanje namenskih sredstev na računu ob koncu leta v višini 18,2 milijonov SIT se ujema s stanjem v zaključnem računu.

VII. ANALIZA ODDAJE DEL

Nadzorni odbor je v okviru programa pregleda zaključnega računa proračuna za leto 2002 sklenil pregledati nekaj investicij, investicijskih nabav in adaptacij. Mestni upravi je bil 25. marca 2003 posredovan zahtevek za dostavo pregleda pogodb sklenjenih za navedena dela, in 8. maja 2003 je nadzorni odbor prejel želeni pregled. Izmed teh je izbral določene pogodbe v posameznih oddelkih:

KOMUNALNA DIREKCIJA

1. Posodobitev peš cone ? ni pripomb
2. Projekt vodovoda 1. faza Razvanje
3. Projekt vodovoda 2. faza ? pri obeh vabljena le dva ponudnika

Izvedba kanalizacije Razvanje ? v javnem razpisu določena merila: cena 70%, tehnični opis 30%

5. Posaditev drevoredov ? vabljena le dva ponudnika

Obnova fasadnega ometa pokopališča ? gradbena knjiga ni podpisana s strani investitorja; postavka 2.2.2. ? stroški za zaporo pločnika  - ocenjeno 250.000 SIT, plačano brez dokazila o stroških

Ureditev šolske poti Brezje ? pri takšnem razpisu je možno pripraviti razpis na funkcionalni ključ

Zrkovci 3. faza ? pogodba v višini 96.110.223 SIT, sklenjen aneks v višini 31.744.753 SIT (cca 30%)

Zrkovska cesta II. ? komisija ni izločila ponudnika, ki ni upošteval projektantsko predvidenega odstotka ocenjenih del ter ga izbrala za izvajalca

Rekonstrukcija Mladinske ulice ? brez pripomb.

Mnenje: Za izvajanje nadzora se uporabljajo zunanji nadzorniki, čeprav bi se lahko nadzor izvajal v okviru strokovnih delavcev komunalne direkcije, kar bi zmanjšalo stroške.

ODDELEK ZA DRUŽBENE DEAJVNOSTI

1. Umetnostna galerija ? brez pripomb
2. Vrtec Boris Pečeta ? brez pripomb
3. Srednja glasbena šola ? sklenjen je aneks za ureditev okolja, v katerem so cene za enaka dela višja od cen iz osnovne pogodbe
4. Srednja glasbena šola ? svetovalni inženiring ? inženiring, ki je vršil nadzor iz točke 3, je te cene potrdil

SLUŽBA ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

1. Nakup koles za mestne paznike? brez pripomb

REFERAT ZA INFORMATIKO

2. Sistemski strežniki ? premalo število vabljenih ponudnikov ? le dva veljavna
3. Programske licence in omare ? enako kot pri točki 1

Mnenje: Oba razpisa bi bilo smotrno združiti.

ODDELEK ZA GOSPODARJENJE Z UPRAVNIMI IN POSLOVNIMI PROSTORI IN PREMIČNIM PREMOŽENJEM

1. Pisarniški material ? brez pripomb
2. Nakup pisarniškega pohištva ? brez pripomb
3. Zamenjava oken ? brez pripomb
4. Elektroinstalacije ? brez pripomb
5. Slikopleskarska dela ? brez pripomb
6. Preureditev sanitarji - brez pripomb

Izdelava predinvesticijske zasnove ? Maistrov trg 2 ? premalo vabljenih ponudnikov

Izdelava projektov za dvorano Union ? vabljena le dva ponudnika

Ureditev tlakov Metelkova ? odpiranje ponudb brez vabila ponudnikom, končni obračun na osnovi gradbene knjige, ki ni podpisana

Ureditev objekta Pobreška 20 ? končna situacija potrjena na osnovi gradbene knjige, ki ni podpisana.

Nadzorni odbor ugotavlja, da se še vedno pri nekaterih investicijah vabi premalo število ponudnikov. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika še vedno niso enotna.

Zato ponovno predlagamo sklepe, ki jih je nadzorni odbor sprejel že 22. avgusta 2000 ter ponovno v letu 2001 in 2002, in sicer:

1. Župan naj izda le en pravilnik za vse oddelke, ki naj podrobneje določi načina oddaje del z zbiranjem ponudb:

minimalno število vabljenih ponudnikov (5)

obvezno javno odpiranje ponudb

kriterij za najugodnejšega ponudnika naj bo najnižja cena.

2. Za razpise v uradnem listu je potrebno določiti kriterije (revizijska komisija ministrstva razveljavila razpis referata za informatiko zaradi neustreznih kriterijev).

3. Določiti osebo v mestni upravi, ki bo sistematično opravljala nadzor in eventualno odobravala odstopanja od pravilnika (to delo bi lahko opravljal svetovalec župana, mag. Boris ŠKERBINEK, ki je strokovno usposobljen za taka dela).

4. Organizirati bi bilo potrebno lastno nadzorno službo, ki izvajala gradbeni nadzor na vseh investicijah v mestni občini Maribor in bi se le izjemoma oddajal nadzor izven občine, o čemer bi prav tako odločal odgovorna oseba iz prejšnjega odstavka.

VIII. POSLOVANJE MESTNIH ČETRTI IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Finančno poslovanje MČ in KS v mestni občini Maribor je urejeno z Zakonom o lokalni samoupravi, Statutom mestne občine Maribor, Poslovnikom mestnega sveta MOM, Odlokom o razdelitvi mestne občine Maribor, Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o MČ in KS in Sklepom o določitvi meril za financiranje MČ in KS  iz proračunskih sredstev mestne občine Maribor.

MČ in KS v Mestni občini Maribor so med seboj v diskriminatornem položaju. Nekatere MČ razpolagajo z velikim premoženjem in na ta način ustvarjajo večji prihodek za delovanje MČ.

Na osnovi zgoraj navedenih dejstev je potrebno zagotoviti enakomeren razvoj in financiranje vseh MČ in KS v Mestni občini Maribor. V vsakem primeru bi se morala finančna sredstva od premoženja (oddaja poslovnih prostorov) zbirati na proračunski postavki občine kot izredni prihodek. Dejstvo je, da je lastnik celotnega premoženja mestna občina Maribor in imajo MČ in KS premoženje le v upravljanju. Sredstva, pridobljena iz naslova premoženja pa bi se naj enakomerno porazdelila med vsemi MČ in KS na osnovi posameznih programov dela MČ in KS.

Na tem področju je potrebno nekaj storiti, predvsem pa razmišljati v smeri enakomernega razvoja in financiranja vseh MČ in KS v Mestni občini Maribor.

Iz finančnega poročila iz 2001 leta je bilo razvidno oziroma je bila pripomba nadzornega odbora, da finančno poslovanje MČ in KS v Mestni občini Maribor ni skladno z določilom 19. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da morajo biti prihodki in odhodki ožjega dela občine zajeti v njegovem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.

Pri pregledu zaključnega računa za leto 2002 je bilo ugotovljeno, da je finančno poslovanje MČ in KS v Mestni občini Maribor pregledno, da so v razpredelnicah MČ in KS  zajete vse posamezne postavke oziroma prihodki in odhodki in je zaključni račun MČ in KS sestavni del občinskega zaključnega računa. Kljub temu ostaja enaka ugotovitev kot za prejšnja leta, da finančno poslovanje MČ in KS v Mestni občini Maribor še vedno ni skladno z določilom 19. člena Zakona o lokalni samoupravi.

Potrebno je tudi zagotoviti večjo preglednost določenih odhodkov v okviru MČ in KS, predvsem glede upravičenosti in namembnosti. Predvsem to velja za tiste MČ in KS, ki ustvarjajo velike premoženjske prihodke na podlagi premoženja.

IX. OBVEZNOSTI, KI ZAPADEJO V PLAČILO V PRIHODNJIH LETIH

Zakon o javnih financah v 11. odstavku 2. člena določa, da lahko neposredni uporabniki prevzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva proračuna v breme tekočega leta samo za namene in do višine ki je določena v proračunu. Na podlagi 11. člena Odloka o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2002 se lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta.

Obveznosti se prevzemajo s sklepanjem pogodb in drugih listin, ki imajo značaj pogodbe, z izdajanjem naročilnic, odločbo, sklepom ali pa obveznosti izhajajo neposredno iz zakonov ali drugih predpisov. Pogodbe je potrebno skleniti pred začetkom opravljanja storitve ali nabave blaga.

Iz proračuna se plačujejo že opravljene nabave blaga, storitve in gradbena dela. Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino in pravni temelj ? pogodbo in razpoložljiva finančna sredstva na proračunski postavki.

Občina zapadlih obveznosti ni poravnala, ker odgovorne osebe upravnih organov niso zagotovile pogojev za izplačilo.

Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih za tekoče odhodke in tekoče transfere za blago in storitve ne smejo presegati 20% teh pravic porabe posamezne postavke v sprejetem finančnem načrtu neposrednega porabnika (2 ? mestni nivo SM). Skupaj prevzete obveznosti, ki zahtevajo plačilo v letu 2002 za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne smejo presegati 25% teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika (2 ? mestni nivo SM).

Stanje neplačanih odhodkov na dan 31. 12. 2002 je bilo 1.855,6 milijonov SIT, kar predstavlja 10,9% vseh plačanih odhodkov proračuna za leto 2002, oziroma predobremenitev proračuna za leto 2003.

Prevzete obveznosti neposrednega uporabnika so v zaključnem računu  prikazane na 4 ? mestnem nivoju stroškovnega mesta in so višje od zneska, ki je dovoljen po odloku o proračunu pri naslednjih postavkah:

Stroškovno            Naziv                                      Neplačani odhodki               Dovoljena višina

mesto

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Komunalna direkcija:

0804                     Javna razsvetljava                                106.613                                  80.561

0806                     Komunalna  hidrotehnika                   413.287                               379.266

0808                     Čistilna naprava in kolektor                231.191                               146.108

X. PREGLED AVANSOV PO ZAJKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 2002

Bilanca stanja na dan 31.12.2002 izkazuje na postavki dani predujmi in varščine stanje v višini 1,820.000 SIT. Po informacijah oddelka za finance mestna občina Maribor v letu 2002 ni nakazovala avansov. Izkazan znesek pomeni stanje plačil sodnih izvršiteljev, ki na dan 31.12.2002 še niso posredovali računov za opravljeno storitev.

 Nadzorni odbor ugotavlja, da se negativni strukturni trendi na področju prihodkov in odhodkov nadaljujejo. Priporočila nadzornega odbora glede gospodarne in učinkovite rabe proračunskih sredstev ter učinkovitega delovanja notranjih kontrol se ne izvajajo v pričakovanem obsegu. S prevzemanjem obveznosti v breme proračuna prihodnjega leta brez izpolnjevanja pogojev za njihovo plačilo ter s prekomerno porabo sredstev na nekaterih proračunskih postavkah (javna razsvetljava, okolje in prostor, ceste, rezerve) se omogoča nedovoljena in nekontrolirana poraba proračunskih sredstev ter negospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi (zamudne obresti).

 Zaradi neuravnoteženosti prihodkov in odhodkov proračuna ob koncu leta mestna občina Maribor ni poravnavala nekaterih zapadlih obveznosti. Nadzorni odbor je želel, da župan, kot odgovorna oseba za izvajanje proračuna, poda pisno izjavo o popolnosti zaključnega računa, da mestna občina Maribor nima drugih obveznosti iz sklenjenih pogodb, že opravljenih storitev dobaviteljev, odškodninskih zahtevkov, obračunov in podobno, razen teh, ki so izkazane v zaključnem računu. Župan tega ni želel storiti v pisni obliki, temveč je ustno izjavil, da s tovrstnimi obveznostmi ni seznanjen.

Županu se naj možnost prerazporejanja sredstev dodatno omeji. Prerazporeditev sredstev lahko župan odobri izjemoma in izključno na podlagi utemeljenega predloga zmanjšanja in povečanja porabe sredstev. Brez utemeljenega pismenega predloga se naj prerazporeditve ne izvajajo. O izvedenih prekoračitvah naj župan poroča mesečno nadzornemu odboru oziroma mestnemu svetu.

Nadzorni odbor ugotavlja, da je navedeno priporočilo že delno upoštevano v odloku o proračunu za leto 2003.

Nadzorni odbor ugotavlja, da se koncesijske pogodbe in vse pogodbe o upravljanju premoženja sklepajo in podpisujejo z nerazumljivimi zakasnitvami, zaradi česar kasnijo vplačila v proračun, kar onemogoča normalno poslovanje ter izvajanje programov in investicij. Zato mora  župan zagotoviti, da se bodo v bodoče vse pogodbe, ki so podlaga za vplačila v proračun, skleniti in podpisati pred začetkom poslovnega leta oziroma pred datumom, ki je s pogodbo določen kot začetek vplačevanja v proračun. Na ta način mora biti zagotovljeno, da bodo neposredni uporabniki popolno in pravočasno pobirali prejemke proračuna, kot to določa drugi odstavek 34. člena Zakona o javnih financah. Neupoštevanje tega določila zakona šteje za lažjo kršitev, za katero znaša kazen za odgovorno osebo od 100.000 do 500.000 SIT.

Nadzorni odbor ugotavlja, da je bilo podaljševanje koncesijskih pogodb za oglaševanje v letu 2002  opravljeno brez javnih razpisov.

1.  Župan naj izda za izvajanje javnih naročil le en pravilnik za vse oddelke, ki naj podrobneje določi načina oddaje del z zbiranjem ponudb:

• minimalno število vabljenih ponudnikov (5)
• obvezno javno odpiranje ponudb
• kriterij za najugodnejšega ponudnika naj bo najnižja cena.
• Za razpise v uradnem listu je potrebno določiti kriterije.
• Določiti je treba osebo v mestni upravi, ki bo sistematično opravljala nadzor in eventualno odobravala odstopanja od pravilnika.
• Organizirati bi bilo potrebno lastno nadzorno službo, ki bi izvajala gradbeni nadzor na vseh investicijah v mestni občini Maribor in bi se le izjemoma oddajal nadzor izven občine, o čemer bi prav tako odločala odgovorna oseba iz prejšnjega odstavka.

2. Mestna občina Maribor mora za vse zakasnitve plačil dolžnikom zaračunati zamudne

    obresti. Komunalna direkcija mora pojasniti in razčistiti terjatve Nigrada do mestne občine  

    Maribor iz naslova zamudnih obresti. Fakture dobaviteljev je potrebno pravočasno

    pregledati in potrditi ali zavrniti.

3. Vzpostaviti je potrebno točno evidenco uporabe namenskih prihodkov ter namenska

    sredstva koristiti samo za namene, določene z odloki in sklepi mestnega sveta.

4. Županu ponovno predlagamo, da v program dela notranje revizijske službe vključi kontrolo

    delovanja notranjih kontrol na področju nedavčnih prihodkov s ciljem gospodarnega in

    učinkovitega ravnanja s sredstvi proračuna.

5. Predlagamo, da župan seznani nadzorni odbor o opravljenih kontrolah delovanja

       notranjih kontrol po opravljenem revizijskem pregledu zaključnega računa za leto 2000 in

      nadaljnjih ukrepih za povečanje učinkovitosti in gospodarne rabe proračunskih sredstev

      (nedavčni prihodki, investicije).

                                                                                                                  mag. Franc PIBERL

                                                                                                                    PREDSEDNIK