Mestna občina Maribor skupaj z 22 občinami širše Podravske regije pristopa k izvajanju aktivnosti za pripravo projektnega predloga »Samooskrba regije»

Mestna občina Maribor skupaj z 22 občinami širše Podravske regije pristopa k izvajanju aktivnosti za pripravo projektnega predloga »Samooskrba regije», ki ga koordinira Mariborska razvojna agencija (v nadaljevanju MRA). S projektnim predlogom bomo, v dogovoru s partnerji, v prihodnje kandidirali na razpise evropskih sredstev. Projekt predstavlja aktivnosti za zvišanje stopnje lokalne samooskrbe, ki vključujejo predvsem podporo razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, izobraževanje, povezovanje pridelovalcev in potrošnikov, trženje in promocijo s poudarkom na lokalnem prebivalstvu. V mesecu novembru je v prostorih Mestne občine Maribor potekala predstavitev izvedenih aktivnosti županom s strani MRA. Dogovorili so se, da bodo na ravni občin izvedeni pogovori z ravnatelji javnih ustanov o aktivnem sodelovanju v projektu samooskrbe in večji vključitvi lokalnih pridelovalcih v ponudbo hrane z namenom, da se izboljša kakovost jedilnikov v šolah in vrtcih.

V nadaljevanju sledi predstavitev koordinatoric projekta MRA, mag. Danijela Kocuvan:

Mariborska razvojna agencija je v letu 2014 začela vzpostavljati prehransko platformo za samooskrbo Podravja. Potekala so številna srečanja z različnimi deležniki iz gospodarskega, javnega in nevladnega sektorja. Srečanja so se nadaljevala v letošnjem letu, kjer so k sodelovanju v projektu aktivno pristopile tudi občine Zg. Podravja in izvedbo projekta tudi podprle. Aktivnosti v projektu izvaja za občine ORP SG tudi Razvojna agencija Slovenske gorice.

Glavni cilj projekta je prepoznati prioritete regije in se na tej osnovi pripraviti na bodoče razpise za programsko obdobje 2014-2020. Hkrati prepoznavamo tudi prioritete posamezne občine, na katerih bo temeljil razvoj občine. Prioritete se razlikujejo od občine do občine, zato iščemo vsebine, ki jih lahko na ravni občin povežemo in razvijamo skupaj. Pogovori o vsebinah potekajo s kontaktnimi osebami iz občin (iz vseh treh sektorjev). Z njihovo pomočjo pridobivamo potrebne podatke za projekt.

Ključni partnerji projekta so kmetijski pridelovalci, zato so v oktobru 2015 potekala srečanja, na katerih smo pridelovalcem predstavili projekt ter prodajne poti, ki jih odpiramo in razvijamo za njih. Aktivnosti smo usmerili v ciljno skupino - javne ustanove. Najprej smo projekt predstavili ravnateljem/ravnateljicam vrtcev in osnovnih šol ter dijaških domov. Nato pa so potekala srečanja z organizatorji prehrane ustanov, na katerih so se predstavile organizacije, ki povezujejo male pridelovalce ter posamezni pridelovalci. Javne ustanove se že sedaj trudijo otrokom, mladostnikom zagotoviti kakovostno hrano, vendar so z izvajanjem javnih naročil velikokrat primorane naročiti hrano z najnižjo ceno, ker drugače presežejo znesek, ki ga imajo na voljo za to.

Želimo si, da pri tem procesu aktivno sodelujejo tudi starši otrok, mladostnikov, saj bomo le z njihovo pomočjo in podporo lahko aktivnosti tudi dosledno izpeljali. Prehranjevalne navade so se zelo spremenile, zato je toliko bolj pomembno, da otroke glede odnosa do hrane in drugih vrednot vzgajamo že od malih nog. Načrtujemo tudi srečanja s potrošniki, kjer jih bomo posebej opozarjali, da so pri nakupu hrane pozorni na deklaracije od kod prihaja hrana in kaj vsebuje. Zavedamo se, da predstavlja znesek za prehrano v proračunu družine velik delež in da si vsi ne morejo privoščiti kvalitetne hrane. Prav zato so naše aktivnosti usmerjene v to, da lokalne pridelovalce čimbolje povežemo, dosežemo večje količine hrane in s tem ugodnejša razmerja v ceni.

Predvsem sporočamo: MANJ JE VEČ. Kupiti manj hrane in kupiti bolj kakovostno hrano. Pri tem pa se moramo zavedati, da zavržena hrana prav tako predstavlja strošek, ki ga je potrebno zmanjšati.

KVALITETNA HRANA IN NIZKA CENA NE GRESTA SKUPAJ.