| Vpliv kurjenja na kakovost zunanjega zraka - Ukrepi ob povečanju delcev PM 10 |  |
Se spet jezite, ker sosed vsak večer zakuri v peči, iz njegovega dimnika pa se vali gost, smrdeč dim? Vsako jesen se z začetkom kurilne sezone poslabša kakovost zraka tako v mestih kot na vaseh. Vpliv kurišč zaznamo predvsem v jutranjih urah in zvečer, ko so temperature zraka nizke in je potreba po kurjenju večja. V tem obdobju tudi meteorološke razmere zaradi toplotnih inverzij omogočajo nabiranje onesnaževal v prizemni plasti zraka, to pa lahko ima za posledico več zaporednih dni, ko je zunanji zrak prekomerno onesnažen.
V zadnjem času se je povečala uporaba lesa za ogrevanje stavb, pripravo tople sanitarne vode in pripravo hrane. Žal pa pri zgorevanju lesa nastajajo tudi škodljive snovi, predvsem, če se kuri preveč vlažen les v zastarelih kurilnih napravah ali pa se kuri nepravilno. Poleg plinov pri gorenju nastajajo drobni delci, ki se razlikujejo po obliki, velikosti in sestavi. Velikost delcev je zelo pomembna. Ločimo delce, ki imajo premer manjši od 10 µm, to so PM10, drobne delce s premerom pod 2,5 µm – PM2.5, fine delce s premerom pod 1 µm – PM1.0 in ultra fine delce z aerodinamičnim premerom pod 0,1 µm – ultra fini prah (UFP). V glavnem velja, da se manjši delci zadržujejo v zraku dalj časa. Večji delci se zadržujejo v atmosferi nekaj ur, medtem ko manjši delci lahko ostanejo v atmosferi več tednov. Iz atmosfere jih navadno odstranijo padavine. Nevarna lastnost teh delcev je, da lahko prodirajo globoko v pljuča, krvni obtok in po njem v druge organe v telesu ter s tem škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Velja tudi, da manjši kot so delci, bolj so nevarni za zdravje ljudi in živali. V veliki večini je glavna sestavina delcev ogljik, na tega pa se lahko vežejo številne nevarne snovi, kot so kovine in organska topila, ki v organizmu povzročajo vnetja, poškodujejo dedni material ali pa so rakotvorna.
Za izboljšanje kakovosti zraka pri kurilnih napravah na lesno gorivo lahko največ storimo sami s svojim ravnanjem: z izbiro prave kurilne naprave, s pravilno pripravo drv in s pravilnim kurjenjem - s tem bistveno zmanjšamo emisije PM10 in prihranimo pri kurivu.
Čeprav mislimo, da stara kurilna naprava še dobro dela, jo je smiselno zaradi tehnološke zastarelosti, predvsem pa velike porabe goriva in visokih emisij škodljivih snovi, zamenjati. Zamenjava kurilne naprave naj bo premišljena. Na tržišču obstaja veliko različnih tipov peči in izkušnje kažejo, da se ljudje pogosto odločajo za predimenzionirane kurilne naprave glede na moč. Zato je pomembno, da nam pri izbiri, glede primernosti kurilne naprave za naš dom, pomaga strokovnjak. Pri nakupu lahko koristimo tudi možnost finančne spodbude, ki jo daje Ekosklad RS (www.ekoslad.si).
Sodobne kurilne naprave ob pravilnem kurjenju in primerno pripravljenem gorivu, zagotavljajo nizke vrednosti škodljivih emisij (CO, ogljikovodikov, prahu itd.) v primerjavi s starejšimi kurilnimi napravami. V kurilnih napravah je potrebno kuriti le zračno suh les, saj bomo le tako zagotavljali nizke emisije dimnih plinov in visok izkoristek. Z uporabo novejše kurilne naprave lahko, zaradi boljših izkoristkov in pravilno izbrane vrste goriva, prihranimo velik del stroškov za ogrevanje. Vendar pa lahko tudi v novejši, tehnološki dovršeni napravi zaradi nepravilnega kurjenja povečamo porabo goriva in povzročamo višje emisije, kot jih navaja proizvajalec. Tako ravnanje je tako okoljsko kot tudi finančno nesprejemljivo, zato je pri ravnanju s kurilno napravo nujno potrebno upoštevati nasvete proizvajalca.
Vsebnost vlage v lesu pomembno vpliva na temperaturo izgorevanja in posledično na emisije v zrak. Za uporabo v kaminu je primeren les z vsebnostjo vode od 10 - 20 utežnih %, kar dosežemo s skladiščenjem lesa v približno 1 do 2 letih. Vsakih dodatnih 10 % vode v lesu zmanjša kurilno vrednost za 12 %. V primeru da kurimo neustrezno suha drva, jih lahko za ogrevanje porabimo količinsko dva krat več kot v primeru, da bi kurili ustrezno suha. Torej je strošek za ogrevanje dva krat večji, emisije v ozračje pa več kot dvakrat višje. Primerna so polena ali lesni briketi iz naravnega, kemično neobdelanega lesa, po možnosti z nizkim deležem lubja. Barvan, lepljen ali umazan odpaden les (pohištvo, vezan les, gradbeni les) ni primeren, saj velja za odpadek. Zavedati se moramo, da je kurjenje odpadkov v kurilnih napravah, v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki v Sloveniji, prepovedano.
Gorivo se v zgorevalno komoro pravilno nalaga tako, da se polaga vzporedno, brez večjih praznin. Zagotoviti je potrebno zadosten dotok zraka, da bodo lahko plini, ki se sproščajo, zgoreli v vročem plamenu. Netivo se položi na vrh goriva. Če je netivo nameščeno pod gorivom, ni zadostnega dostopa zraka in zato nastajajo večje emisije delcev in dim. Kot netivo se uporabljajo počasi goreči materiali z nizko vsebnostjo saj. Najbolj primerni so suhi sekanci in z voskom impregnirana lesna volna. Časopisni papir, karton in tekoči pospeševalci gorenja kot netivo niso primerni, ker vsebujejo nevarne dodatke (barvila, lepila) prehitro zgorijo in nastali pepel lahko ovira pretok zraka v peči.
Potem, ko gorivo zagori, uravnavamo in zmanjšamo dotok zraka. Optimalne nastavitve določi proizvajalec peči. Prevelika količina zraka povzroči prehitro zgorevanje goriva in s tem zmanjšanje učinkovitost peči. Premajhen dotok oziroma pretok zraka zmanjšuje kakovost zgorevanja in povzroči sproščanje večje količine onesnaževal. V kaminu z nazivno močjo 6 kW gorivo v količini 1,5 kg gori približno 40 minut. Novo dodajanje goriva je potrebno takoj, ko plamen ugasne. Ko v izgorevalni komori ostane samo pepel brez vidnih plamenov, temperatura pade in se poveča nastajanje škodljivih emisij. Če želite toploto v peči ohraniti dalje, pustite zračne lopute zaprte tudi po tem, ko ogenj ugasne. Dejstvo je, da se večina onesnaževal pri kurjenju lesa sprosti pri vžigu goriva in po tem, ko ogenj ugasne.
Za zgorevanje z nizkimi emisijami je značilen svetel plamen brez vidnega dima, medtem ko je temen, sajast plamen povezan z visokimi emisijami delcev (slika 2). V kolikor s prostim očesom opazimo temen dim na vrhu dimnika, to vsekakor pomeni zelo slabo zgorevanje predvsem z vidika prašnih delcev. Slabo zgorevanje lesne biomase je razvidno tudi na notranjih površinah kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika, v obliki sajastih in katranskih oblog.
Naj omenimo še eno dejstvo, ki pomembno vpliva na kakovost in varnost ogrevanja v zimski sezoni. Z zakonom in pravilnikom o dimnikarski službi je določeno, da mora imetnik kurilne naprave zagotoviti redno čiščenje le-te ter požarnovarnostni pregled. S tem se pomembno zmanjša nevarnost dimniških vžigov, ustrezno pa se zagotavlja učinkovitost delovanja in varnost same kurilne naprave.
Iz vsega navedenega sledi, da ima uporabnik kurilne naprave največji vpliv pri zagotavljanju nizkih emisij dimnih plinov in visokih izkoristkov, ne le z uporabo ustrezno pripravljenega goriva, temveč tudi s samim kurjenjem in seveda vzdrževanjem kurilne naprave.
Povzeto po:
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/gozdarstvo/navodila_za_pravilno_kurjenje/zgorevanje_lesa_v_malih_kurilnih_napravah/)
Zloženka »Ogrevanje z nizkimi emisijami škodljivih snovi« projekta PMinter.
http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article//5697/
http://www.arso.gov.si/novice/datoteke/031398-DELCI.pdf
Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave
|  |