Mariborska razvojna agencija (MRA) nadaljuje s projektom Samooskrba Podravja

Mariborska razvojna agencija (MRA) s projektom Samooskrba Podravja povezuje ponudnike v Zgornjem Podravju s tamkajšnjimi vrtci, osnovnimi šolami, bolnišnico, domovi za upokojence. Glavni cilj projekta je, da bi v Podravju povečali samooskrbo s hrano in porabo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. Zato so k sodelovanju povabili različne organizacije, ki so partnerji projekta: občine, javne ustanove, ponudniki, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, ministrstvi za kmetijstvo in javno upravo, zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

Tudi Dom Danice Vogrinec Maribor sodeluje v projektu. V Domu Danice Vogrinec Maribor so lansko jesen objavili javno naročilo za živila. Velja dve leti, ocenjena vrednost je 2,5 milijona evrov. Za 20 odstotkov te vrednosti oziroma za pol milijona evrov so po načelu kratkih verig (z izločenimi sklopi živil mimo razpisa) izbrali manjše lokalne dobavitelje, ki jim bodo dve leti dobavljali živila slovenskega porekla. Z lokalno pridelano hrano so hitro dosegli zgornjo mejo 20 odstotkov od celotne vrednosti javnega naročila, zato si v domu želijo, da bi bil ta delež lahko višji. Javno naročilo so objavili v uradnem listu EU in na našem portalu javnih naročil. Pri izločanju sklopov so sodelavci doma dobili zunanjo strokovno pomoč, saj predstavlja izločanje sklopov kompleksno delo in je pred tem potrebna tudi dobra raziskava in analiza trga.

Pred pripravo javnega naročila so lani s pomočjo Danijele Kocuvan iz MRA na jedilnik poskusno vključili lokalna živila petih dobaviteljev. Šlo je za med, skuto, sadje, hrenovke in goveje meso, sadje, jogurte. V 14 sklopih so izločili lokalno narejene testenine, mlince, več vrst testa, zelenjavo, jogurte, nekaj vrst mesa. Stanovalci so bili zadovoljni z okusom, zato so sklenili, da bodo ta lokalna živila izločili iz javnega naročila in jih kupili neposredno pri ponudnikih. Pričakovali so, da bodo lokalna živila dražja za 20 do 30 odstotkov, a ker niso, so še bolj zadovoljni. Upajo, da bodo lokalni ponudniki – po štiri kmetije in kmetijske zadruge ter eno podjetje – korektni in se bodo držali dobavnih pogojev.

Oba primera dobre prakse so pohvalili tudi na kmetijskem ministrstvu, saj primera dokazujeta, da je tudi po veljavni zakonodaji o javnem naročanju ZJN-3 mogoče doseči velik delež lokalne, torej slovenske hrane ter v redno oskrbo s hrano vključiti pridelovalce in predelovalce iz neposredne bližine.

Osnovne šole v Podravju za živila porabijo 8,5 milijona evrov na leto (vir: Zavod za šolstvo). Po ZJN-3 imajo možnost, da po načelu kratkih verig kupijo za 1,7 milijona evrov hrane neposredno od lokalnih ponudnikov, torej v okviru 20 odstotkov mimo javnega naročila. Vendar ta odstotek ni izkoriščen, zato imajo lokalni ponudniki v Podravju in iz drugih regij veliko poslovno priložnost za sodelovanje z javnimi ustanovami, za reden prihodek in razvoj kmetije.