Na nogometnem turnirju v počastitev pekrskih dogodkov v Vojašnici generala Maistra Maribor tudi ekipa MO Maribor

Sobota, 18. maja 2019 je bila določena za Dan odprtih vrat Vojašnice generala Maistra (VGM), 28. spominski pekrski pohod, 5. spominski nogometni turnir in osrednjo proslavo v počastitev pekrskih dogodkov pri Izobraževalnem centru Pekre. Prvi pogovori o nogometnem turnirju v počastitev Pekrskih dogodkov so, kot po običaju, stekli na poveljstvu 72. br SV, toda tokrat že v januarju. V aprilu smo se zbrali selektorji ekip VGM, Mestne občine Maribor (MOM) in ZSČ, manjkal pa je predstavnik ekipe Ministrstva za obrambo (MORS). Prvič doslej je bilo opravljeno žrebanje ekip za razpored in časovnico tekem. Zapletalo se je le v zvezi z lokacijo igrišča, predlagane so bile tri možnosti: na igrišču VGM kot doslej, nekje znotraj VGM ali Kadetnice ali pa na igrišču bližnjega NK Železničarja. A prav kmalu je bilo iz poveljstva 72. br SV javljeno, da je igrišče v VGM, kljub mednarodni vojaški vaji zagotovljeno. Kot selektor ekipe ZSČ sem sestavljal ekipo. Priznati moram, da vse od začetkov nogometa v spomin na pekrske dogodke, torej od leta 2006, nisem imel takšnih težav za sestavo ekipe, kakor letos. Razlogi: številne poškodbe, službena odsotnost, pa tudi drugi razlogi, ki jih selektorji težko sprejemajo. Selektor je kot direktor, če si uspešen se obdržiš, če nisi, se lahko posloviš.

Pomembno je, da nas je 18. maja 2019 pričakala čudovita sončna sobota. Tako organizatorji, igralci in funkcionarji ekip ter vabljeni gostje so se zbrali na dobro pripravljeni nogometni zelenici v VGM. Poleg nogometnih ekip MORS, ZSČ, MOM in VGM so bili prisotni predsednik ZSČ dr Alojza Šteiner, poveljnik 72. br SV, polkovnik Peter Zakrajšek, člana športne komisije Darko Jeza in Miha Horvat, komentator Martin Benko iz OZSČ Maribor, sodnik Dušan Turk ter seveda gledalci. Ob 12:30 uri je peti spominski, lahko rečemo tradicionalni malo-nogometni turnir s predhodnim krajšim nagovorom otvoril predsednik OZSČ Maribor,  major Jože Škof. Povzel je obdobje od leta 2006 do 2019 in poudaril, da je v tem obdobju dosežen viden napredek ter dan večji poudarek nepozabnim pekrskim dogodkom. Sledilo je skupno fotografiranje in ogrevanje ekip.

Otvoritvena tekma je tokrat pripadla ekipi ZSČ in MOM. Potem ko je sodnik še enkrat jedrnato pojasnil kriterije igranja, ki jih bo upošteval pri sojenju, se je začelo.

Ekipa ZSČ, vijoličasti, se je predstavila v naslednji zasedbi: Bojan Kitel (številka) 1, Andrej Auda –Drejč 3, Gorazd Puhar- Goga 5, Jože Arko 15, Esad Pirc 7, Gregor Janžič 6, Zdenko Cehnar, 11 (kapetan ekipe), Milan Emeršič – Ema 10, Boštjan Sakelšek 9 in Bruno Kremavc, selektor. Ekipa MOM v rdečih dresih: Marjan Grlica 1, Franjo Švajger 2, Janez Belšak 3, Matjaž Hladnik 4, Branko Kumpl 5, Dani Kojzek 6, Boštjan Hedl 8, Boštjan Topolnik 9, Peter Kovačič 11, Aleš Partlič 7, Miodrag Muratović 10, (tudi selektor ekipe).

Rdeči so takoj prevzeli pobudo. Ni kaj, očitno so se zavedali, da so kralji zadnjih turnirjev. Toda obramba vijoličastih se ni dala presenetiti, tudi napadalci so se vračali na pomoč v kazenski prostor. A že prvi napad ZSČ je obrodil sadove. Silovit strel devetice, Sakelška, z roba kazenskega prostora rdečih je končal za hrbtom vratarja Grlice. Tekma je kmalu postala ostrejša, rumena kartona sta si prislužila vratar Kitel in napadalec Pirc (oba ZSČ). Rdeči so se trudili rezultat vsaj izenačiti. Toda številni voleji in streli z razdalje niso zadeli tarče. V zadnjih minutah tekme so bolj sproščeno zaigrali vijoličasti. In v 10. minuti je na semaforju utripalo 2 : 0! Desetici, sicer vselej zelo uspešnemu igralcu vijoličastih, tudi golgeterju, je uspela solo čarovnija. Sam se je znašel pred vratarjem Grlico in ga mojstrsko ukanil s prefinjenim strelom v njegov levi spodnji kot. Čas se je iztekel in pomembno zmago smo imeli v žepu.

Sledila je tekma MORS proti VGM, svetlo modri proti temno modrim. Vojaški derbi. Kaj pa drugega. Ekipa MORS: Aleš Matovič 1, Jasmin Mahmutovič 2, Peter Hudej 3, Matija Vučina 4, Primož Štabej 5, Alen Tkavc 6 (tudi selektor ekipe), Ariz Djedovič 7, Sebastijan Tanjšek 8, Marjan Hudin 9. Ekipa VGM: Robert Kmetec 1, Maksimiljan Cvajdik 2, Denis Šimac 10, Boštjan Velikogne 17, Matej Terdin 4, Igor Smonkar 7, Danilo Bračko 8, Mladen Berger 9, Leon Finžgar 11, Robert Lenarčič 5, Branko Lorenčič 9, Borut Vitek, selektor.

Ekipa MORS-a je prva krenila v ofenzivo. V stilu Barcelone so s kratkimi, natančnimi podajami iskali možnost za strel. Iz prvega prostega strela, nekoliko z leve strani, so zadeli le živi zid visokih VGM -ovcev. Svetlo modri so še naprej diktirali tempo igre. Vratar Kmetec je imel polne roke dela, a se ni dal ukaniti. Tekla je 5. minuta igre, ko se je po izjemni podaji soigralca Denisu Šimacu, desetici temno modrih, ponudila prilika za neoviran strel s sredine kazenskega prostora. Izkoristil je priliko in ekipa VGM je povedla z 0 : 1. Bitka se je razvnela. Za preostro igro je porumenel Bračko, VGM, za jezikanje oz. ugovarjanje sodniku pa je tik pred koncem pordečel Tkavc, MORS, tudi selektor ekipe. V 10. minuti je ekipa MORS-a po zvitem in silovitem strelu Mahmutoviča skozi gručo temno modrih branilcev izenačila rezultat, 1 : 1. S tem izidom se je tekma kmalu končala.

V tretji tekmi turnirja sta si stali nasproti ekipi VGM in MOM. Odločneje so pričeli rdeči, tudi strelov na gol ni manjkalo. Vratar Kmetec je uspešno krotil številne strele napadalcev MOM, toda strelu Petra Kovačiča v 3. minuti igre ni bil kos, 0 : 1. Nekoliko utrujeni iz predhodne tekme z MORS, so se temno modri odločili le za občasne protinapade. In v 5. minuti so po sijajni solo akciji Denisa Šimca uspeli rezultat izenačiti. Ekipa MOM je vse do konca poskušala okusiti zmago, toda žoga, predvsem zaradi razigranega vratarja temno modrih ni uspela najti mreže. Ostalo je neodločeno, 1 : 1, kazni v tej tekmi ni bilo.

Četrta tekma se je odvijala se med ekipama ZSČ in MORS. Med večnima rivaloma, ki sta nogometno zgodbo, posvečeno spominu na zgodovinske pekrske dogodke, pričela že na prvem turnirju leta 2006. Prvi napad je izvedla ekipa svetlo modrih, obramba vijoličastih ga je uspela ustaviti, sledila je hitra dvojna podaja Janžič – Emeršič – Janžič, še natančen strel slednjega v spodnji desni kot Matoviča in napovedovalec je glasno oznanil 1 : 0 za častnike, strelec šestica, Janžič. Zadetek vijoličastih v 2. minuti igre igralcev MORS-a ni šokiral. Nadaljevali so v svojem stilu natančnih podaj in iskali priložnost za strel. Preostre obrambne posege tako vijoličastih, kakor svetlo modrih je odločni sodnik Turk umirjal z rumenimi kartoni. Porumeneli so Cehnar in Auda, oba ZSČ in Tanjšek, MORS. Proti koncu tekme je odločneje pritisnila ekipa ZSČ. Po nekaj zgrešenih priložnostih je v 12. minuti igre sledilo povišanje vodstva ZSČ na 2 : 0. Mat v dveh potezah bi lahko poimenovali zadetek odličnega Emeršiča – Eme, ko mu je Cehnar iz lastnega kazenskega prostora postregel z dolgo podajo v osrčje nasprotnikovega kazenskega prostora. V izdihljajih tekme je zapretilo še moštvo MORS, toda vratar vijolic – Kitel, se ni dal ugnati. Slišal sem, da je nekdo iz množice sporočal: »Prvi ste, prvi!«, toda temu takrat nisem posvetil pozornosti. Bil sem vesel, da nam je uspelo zmagati in razmišljal sem o zadnji tekmi turnirja ZSČ : VGM.

Sledilo je peto srečanje turnirja, ekipa MORS proti MOM. Oba tekmeca sta se odločila za napadalno igro. Občutno ostrejši v duelih so bili rdeči. Prav zato so si prav hitro Kovačič, Hladnik in Kozjek priigrali rumene kartone. Muratovič in Partlič sta mirila soigralce s ciljem, da vsi ostanejo na igrišču. Oba vratarja, tako Matovič, kakor Grlica, sta skoraj do konca srečanja obvladovala položaj na golu. Na koncu pa je le počilo. Z zvitim strelom med številnimi nogami je petica svetlo modrih Štabej ukanil nekoliko pokritega vratarja rdečih. Toda MORS-u ni uspelo obdržati vodstva. Iznajdljivi napadalec Kovačič, ki je ta dan bil zares pri strelu, je tik pred koncem, tekla je 15. minuta, mojstrsko zabil za 1 :1.

V zadnji, šesti tekmi turnirja sta spoprijeli ekipi ZSČ in VGM. Pobudo so prevzeli vijoličasti. Že v 1. minuti bi lahko povedli, a je plasiran udarec napadalca Emeršiča končal v avtu tik ob levi vratnici nasprotnika. Le dve minuti kasneje sta Cehnar in Emeršič samo nekaj metrov pred golom iznajdljivo kombinirala, zadetek, po strelu Emeršiča pa je s sijajno parado ubranil vratar VGM Robert Kmetec. Pritisk vijoličastih ni popuščal, tudi Sakelšek, Pirc in Arko so z močnimi streli ogreli dlani Kmetca. Je pač tako tudi v nogometu, če iz številnih priložnosti ne zadeneš, običajno kaj dobiš. In zgodilo se je tako. Prvi protinapad temno modrih je vratar Kitel uspel ubraniti, drugega, ko je razpoloženi Šimac kot brzi vlak pustil za seboj obrambo vijoličastih, pa ne. Na semaforju se je na veliko izpisalo 0 : 1! Številni navijači častniške ekipe, pohodniki 28. spominskega pekrskega pohoda so vzklikali: Dajmo naši! In obrestovalo se je. Tik pred koncem tekme, iztekala se je 15. minuta, je kapetan vijoličastih Zdenko Cehnar poskrbel za izenačenje. Globoko izven kazenskega prostora VGM, s ca 20 metrov se je nepričakovano odločil za strel. Žoga je tik ob desni vratnici našla pot v mrežo. Igralci obeh moštev so si prijateljsko segli v roke.

Najpomembneje je bilo, da v nobeni tekmi ni prišlo do občutnejše poškodbe. Tako imenovani »fair play« je obrodil sadove. V zvezi s tem je omeniti, da sta si v drugi tekmi MORS : VGM pordečeli Alen Tkavc, selektor ekipe in igralec MORS in sodnik turnirja Dušan Turk na koncu turnirja kot prijatelja segla v roko in se drug drugemu opravičila. Prijateljstvo se je nadaljevalo tudi v zaključnem postroju.

Podelitev pokalov in spominskih medalj sta izvedla dr Alojz Šteiner, predsednik ZSČ in Peter Zakrajšek, poveljnik 72. br SV. Oba sta pohvalila dobro organizacijo turnirja in tudi uspešno in prijateljsko tekmovanje brez poškodb in se zahvalila vsem udeleženim za doprinos k ohranjanju spomina na zgodovinske pekrske dogodke. Dodajam, da je Primož Štabej, igralec ekipe MORS, je ob izteku delovne pogodbe, za vestno in uspešno delo v SV, prejel iz rok poveljnika Zakrajška medaljo za njegovo služenje domovini. Z bučnim aplavzom smo mu čestitali tudi vsi prisotni pri podelitvi. Predsednik ZSČ pa je posebej pohvalil tudi snemalca prireditve Miho Horvata, člana OZSČ Maribor in veterana vojne za Slovenijo in se pri tem duhovito pošalil, da sistema VAR še nismo uvedli, čez dve leti pa ga bomo že imeli. Da pa je kar precej VAR-a zaznati v opisih tekem pa je najbrž opazno. Zahvala zagotovo gre snemalcu. Poveljnik 72. br SV pa je pohvalil tudi korektno sojenje sodnika Dušana Turka. Slednji se je odzval, da bo tudi v maju 2020 mož v črnem.

In zdaj k uvrstitvam ekip na turnirju in drugim statističnim podatkom prireditve. Prvo mesto, pokal in prehodni pokal je z dvema zmagama in enim neodločenim rezultatom osvojila nekoliko prenovljena ekipa ZSČ. Drugo mesto je s tremi neodločenimi izidi zasedla vse bolj uspešna ekipa VGM. O tretjem in četrtem mestu pa je odločal žreb športne komisije, saj sta ekipi MOM in MORS dve tekmi igrali neodločeno, po eno pa izgubili. Tudi gol razliko 2 dana : 4 prejete gole sta imeli identično. Sreča pri žrebu se je nagnila na vojaško stran, torej tretje mesto je pripadlo ekipi MORS, četrto pa ekipi MOM. Tudi v svojem govoru se je predsednik ZSČ dotaknil doseženega mesta mestnih fantov, ko je omenil, da so zelo taktični, bližje je čas volitev, boljše rezultate dosegajo. To so MOM-ovci v prvih štirih letih turnirja že dokazali.

Poveljnik 72. br SV je zaključil z besedami, da pričakuje podoben ali pa še večji odziv na 6. spominskem malo-nogometnem turnirju v VGM v maju 2020. O druženju prijateljev v jedilnici VGM in po proslavi v Pekrah vse naj.

Kot vselej za zaključek še nekaj statističnih podatkov s turnirja 18. maja 2019:

Strelci turnirja Pekre 2019 v VGM: Denis Šimac (VGM) 3 zadetke, po 2 zadetka Milan Emeršič-Ema (ZSČ) in Peter Kovačič (MOM), po en zadetek pa: Boštjan Sakelšek (ZSČ), Jasmin Mahmutovič (MORS), Gregor Janžič (ZSČ), Primož Štabej (MORS) in Zdenko Cehnar (ZSČ).

Bruno Kremavc, stotnik, selektor ekipe ZSČ