ARSO izdal oranžno opozorilo za VETER - 10.02.2020

Agencija RS za okolje je za današnji dan, 10. februar 2020, izdala oranžno opozorilo zaradi močnega jugozahodnika, ki bo v sunkih na izpostavljenih mestih severovzhodne Slovenije dosegel hitrosti od 85 do 100 km/h. Veter bi naj popoldan oslabel.

V primeru ogroženosti življenja ali premoženja pokličite na številko 112!

KAKO RAVNAMO OB MOČNEM VETRU ¹

Slovenija leži v zavetrju Alp. Zato so močni vetrovi precej redki. Krajevno pa se občasno vseeno srečujemo s tem neprijetnim naravnim pojavom.

Močni, a običajno kratkotrajni vetrovi se pojavljajo predvsem ob nevihtah in neurjih. Pred prehodom hladnih front lahko na in ob morju zapiha močnejši jugo, v severovzhodnem delu Slovenije pa močan jugozahodni veter, ki lahko v sunkih preseže 100 kilometrov na uro. V hladni polovici leta so pogosti močnejši vetrovi severnih in vzhodnih smeri, ki pihajo tudi več dni. Najbolj znana primera takšnih krajevno pomembnih vetrov sta karavanški fen, ki je najmočnejši ob severnem robu Ljubljanske kotline in ponekod v Posočju, ter seveda burja na Primorskem. Ta je običajno najmočnejša v zgornjem delu Vipavske doline, kjer so najmočnejšim sunkom že izmerili hitrosti okoli 200 kilometrov na uro.

Veter povzroča številne neprijetnosti: odkriva strehe, dviga ali odnaša celotne strešne konstrukcije, podira dimnike, slabo zgrajene objekte, reklamne panoje in prometne znake, prevrača komunalne zabojnike, lomi veje in podira drevesa, trga električno napeljavo, povzroča visoke valove, snežne zamete, ovira ali celo onemogoča promet, odnaša zemljo in povzroča škodo na kmetijskih površinah.

Z ustreznimi ukrepi lahko preprečite ali omilite škodo, ki jo povzroča močan veter.

Osebna zaščita

·         spremljajte vremensko napoved, vremenske razmere in vremenska opozorila Agencije RS za okolje o možnosti močnega vetra, močnih neviht in neurij;

·         če je napovedan močan veter, ne načrtujte oziroma ne izvajajte dejavnosti na prostem;

·         ostanite v zaprtem prostoru;

·         če ste na prostem, čim prej poiščite zavetje pred vetrom;

·         na prostem pazite na predmete, ki jih po zraku nosi veter; pozorni bodite predvsem na ostre predmete, strešnike, poškodovane dele dimnikov in streh ter podobno;

·         poskrbite tudi za domače živali (na primer pse in mačke), med močnim vetrom naj bodo v zaprtih prostorih;

·         če taborite oziroma šotorite, šotor dobro pritrdite in zavarujte ter umaknite predmete, ki bi jih veter lahko odnesel;

·         ob močnem vetru in visokih valovih se ne zadržujte na izpostavljenih delih obale;

·         ob napovedi močnega vetra ne izplujte s plovilom; če vas veter ujame na morju, čim prej poiščite zavetje. Enako velja tudi za deskarje, zlasti neizkušene;

·         pozimi močan veter stopnjuje učinke oziroma občutek mraza, zato se pri zadrževanju na prostem ustrezno oblecite.

Zaščita stavb

·         okoli stavbe oklestite drevesa, ki bi lahko predstavljala morebitno grožnjo, če bi zaradi vetroloma padla. Večja ali suha drevesa neposredno ob stavbah odstranite;

·         pospravite orodje, kolesa, stole, pripomočke za žar, igrače in vse druge stvari, ki bi lahko bile nevarne, če bi jih veter nosil naokrog. Zavarujte komunalne zabojnike;

·         s teras, balkonov in vrtov odstranite vse lahke in lomljive predmete;

·         cvetlične lončke in korita pritrdite ali umaknite v zaprt oziroma manj izpostavljen prostor;

·         zaprite vsa okna in vrata; če imate rolete, žaluzije ali polkna, jih prav tako zaprite. Tako veter ne bo vdrl v stavbo;

·         pritrdite strešne antene, žlebove ipd.;

·         poskrbite, da bo streha vzdržala močan veter. Priporočamo, da na strehi uporabite strešno kritino, odporno proti močnemu vetru. Če je treba, strešno konstrukcijo dodatno pritrdite oziroma obtežite strešnike (na Primorskem);

·         priskrbite si zaščitno folijo, s katero boste lahko takoj zaščitili prostore pred vdorom padavinske vode in toče, če bi se med neurjem ali med močnim vetrom poškodovala streha.

Zaščita vozil in plovil

·         če imate možnost, vozilo parkirajte v garažo ali drug zaprt prostor (npr. javno garažo);

·         če vozilo parkirate pod drevesom, v bližini dreves ali večjih reklamnih panojev, ga lahko poškodujejo polomljene veje ali podrto drevo;

·         vozilo parkirajte s prednjim delom v smeri proti vetru, sicer lahko sunek vetra med odpiranjem odtrga vrata z vozila. Med odpiranjem vrata trdno držite;

·         vozila ne parkirajte neposredno ob stavbo, saj ga lahko poškodujejo padajoči strešniki;

·         burja ali tramontana lahko na morju povzročita visoke valove. Vozila ne parkirajte na izpostavljenih delih obale, da ga valovi in kamenje ne bodo zalili oziroma poškodovali;

·         plovila ustrezno privežite.

Na cesti

·         prilagodite vožnjo razmeram na cesti. Bodite zbrani, volan držite trdno, z obema rokama;

·         ob nenadnem sunku vetra vozilo obvladajte s primernim pomikom volana v nasprotni smeri vetra;

·         za vozili, ki jih veter lahko prevrne (tovorna vozila, avtobusi, vozila s počitniškimi prikolicami), vzdržujte ustrezno varnostno razdaljo;

·         zaradi močnega vetra lahko pristojne službe predpišejo za določena vozila zapore posameznih cestnih odsekov, mostov (na primer v Vipavski dolini). Prepoved vožnje dosledno upoštevajte;

·         zaradi močnega vetra so pozimi na cestah mogoči tudi zameti.

¹ Vir: URSZR. Besedilo je pripravljeno na podlagi napotkov in priporočil objavljenih na:

• Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,
• Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje,
• Uprava RS za pomorstvo,
• DARS,
• READY.