| Zaključuje se sanacija strehe Umetnostne galerije Maribor |  |
20.5.2020
Kmalu bo zaključena 77 tisoč evrov vredna sanacija strehe in ostrešja Umetnostne galerije Maribor. Tako bo stavba galerije, vključno s historično fresko na stropu Velike dvorane, zaščitena pred posledicami zamakanja. Del podstrehe pa bo galerija lahko ponovno uporabljala za hrambo obsežnega arhiva in umetniških del.
Na poznoklasicističnem dvorcu iz leta 1845, v katerem se nahaja Umetnostna galerija Maribor (UGM), trenutno potekajo zaključna dela sanacije strehe in ostrešja. Dela, ki jih izvaja podjetje Karbo storitve - Renata Kerec s.p., so se pričela 20. aprila 2020 in bodo v kratkem zaključena. Skupna vrednost del, ki se izvajajo pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je 77.651,78 EUR z vključenim DDV. Sanacijska dela zajemajo zamenjavo dotrajanega ostrešja in strešne kritine ter izvedbo potrebnih kleparskih del. Obnovila se je tudi ograja balkona.
Sanirana streha bo objekt ščitila pred poškodbami, ki so posledica zamakanja. To je ključnega pomena za ohranitev in zaščito historične freske, ki krasi strop Velike dvorane UMG. Sanacija strehe bo ponovno omogočila tudi uporabo dela prostorov podstrehe za namen hrambe obsežnega arhiva in umetniških del UGM.
UGM je od 5. maja naprej ponovno odprta za obiskovalce. Delovni čas ostaja nespremenjen - od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Ob ponedeljkih je galerija zaprta. Do 2. avgusta 2020 bo na ogled nova razstava »Galerija za mir«, na kateri bodo predstavljena dela slovenskih in mednarodnih umetnikov iz zbirke Koroške galerije likovnih umetnosti. Razstavljenim umetninam je skupna povezava z mirovniškimi gibanji 60-ih, 70-ih in 80-ih let preteklega stoletja. Osredotoča se na še vedno aktualna vprašanja, ki so povezana s politizacijo umetnosti, vlogo umetnosti v družbi ter njenim pomenom nekoč in danes. Vljudno vabljeni k ogledu.
Poslikava stropa v Veliki dvorani UGM, 1882−83
freska, 1090 x 880 cm
Avtor: Francesco Barazzutti (1847−1918)
Poslikava stropa Velike dvorane je nastala potem, ko je lastnik zgradbe današnje UGM postal baron Hermann Gödel-Lannoy, ki želel meščanski palači dati italijanski značaj. V ta namen je najel severnoitalijanskega slikarja Francesca Barazzuttija, ki je imel delavnico v sosednjem Gradcu. Barazzutti se je velikopotezni stropni poslikavi, ki ostaja najambicioznejši primer historičnega slikarstva na Slovenskem, posvečal dve leti. Pri poslikavi se je v celoti zgledoval po velikih historičnih ciklih, ki so prav tedaj nastajali na Dunaju. Nanizanih je pet prizorov bojev s Turki: turško obleganje Maribora in njegova osvoboditev leta 1532; pomorska bitka pri La Golleti; cesar Karl V. osvobaja krščanske ujetnike v Tunisu; rešitev Dunaja s pomočjo poljskega kralja Jana Sobieskega; ter najpomembnejši prizor srečanja papeža Leona I. Velikega s hunskim kraljem Atilo, ki je natančna kopija Raffaellove freske v Vatikanu. Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Polona Vidmar: »Freska vsebinsko in formalno posnema baročne poslikave dvorcev in palač, ki so bile zasnovane, da bi ovekovečile junaška dejanja in s tem povzdignile pomen in prestiž lastnika. Z njihovo imitacijo je Hermann Gödel-Lannoy svojim gostom primerno predstavil svoj socialni status, ponos ob imenovanju za viteza časti malteškega viteškega reda, konservativni politični nazor in v prizoru rešitve Maribora tudi namišljeno zgodovino svoje palače.«
Velika dvorana UGM, avtor: Matej Kristovič
|  |
|
|
|