| Les dveh pavlovnij bo koristno uporabljen |  |
Ob Avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor (LGM) sta rastli dve drevesi vrste pavlovnija. V obdobju šestih let od zasaditve sta doseli take mere, da sta povzročili škodo na infrastrukturi. Nenazadnje tudi zato, ker pavlovnija sodi med invazivnejše tujerodne drevesne vrste, smo se s strokovnega vidika odločili drevesi podreti.
Pri tem so nam na pomoč priskočili profesorji gozdarske stroke iz Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor (SLGŠ), ki so izvedli podiranje dreves. Režijski obrat Mestne občine Maribor (MOM) pa je poskrbel za odvoz vej. Dogodek se je odvijal v okviru projekta ALPTREES - Transnacionalno sodelovanje za trajnostno upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v urbanih, primestnih in gozdnih ekosistemih na območju Alp. MOM namreč sodeluje pri projektu ALPTREES, ki ga delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru programa Interreg Območje Alp.
Da se zgodba obeh dreves na tem mestu ne konča, bodo v mizarskih delavnicah - tako lutkarski (LGM) kot dijaški (SLGŠ) – iz lesa naredili nekaj uporabnega. Dijaki bodo pri pouku tudi spoznavali lastnosti lesa tujerodnih (invazivnih) drevesnih vrst in s tem odkrivali nove možnosti uporabe, do sedaj manj poznanih vrst lesa.
Pozorni bodimo, kaj sadimo
Med invazivne tujerodne štejemo tiste vrste, ki jih je človek namerno ali nenamerno zanesel izven območja njihove naravne razširjenosti in škodujejo domorodnim vrstam, ogrožajo njihovo življenjsko okolje. Običajno se z vrtov naselijo na opuščena mestna območja in v gozdove. Mnoge med njimi so hitro rastoče in strupene ter povzročajo alergije. Pogosto se zgodi, da hitro prerastejo okvir zasaditve (vrta ali dvorišča), uničujejo infrastrukturo in se nenadzorovano razširijo v okolico.
Nikakor niso vse tujerodne drevesne vrste tudi invazivne. Mnogo na podnebne spremembe bolj odpornih tujerodnih vrst bomo v prihodnje potrebovali za blažitev ekstremnih življenjskih pogojev, predvsem v mestih. Vsekakor pozivamo lastnike vrtov, da se pred nakupom in zasaditvijo pri prodajalcu pozanimajo o lastnostih vrste ter si na ta način prihranijo nepotrebne skrbi in stroške.
Na primer pavlovnija (Paulownia tomentosa), ki izhaja iz Azije, je na opozorilnem seznamu tujerodnih vrst. V Evropo so jo prinesli v 19. stoletju in je dokaj pogosto okrasno drevo. Semena so lahka, zato jih veter raznaša na velike razdalje. Tako lahko opazimo številne mlade rastline iste vrste v okolici, kar kaže na visoko samosevnost potomcev. Zelo hitro raste (lahko tudi več kot 4 m v enem letu) in ima velike liste, ki zasenčijo ostale vrste. Ima sposobnost regeneracije iz štorov in korenin. Rastline odstranjujemo z vztrajnim puljenjem, žaganjem ali košnjo.
V okviru projekta ALPTREES se bodo nadaljevale aktivnosti odstranjevanja invazivnih tujerodnih drevesnih vrst na območju MOM.
Na fotografijah: pavlovniji pred posegom in akcija podiranja
.PNG)   
|