V središču mesta na ogled razstava o Plečnikovem praškem obdobju
vodoravna delilna črta

 

V Ulici škofa Maksimilijana Držečnika v središču Maribora je do konca julija na ogled razstava Jože Plečnik in Praga.


 

Razstava, katere avtor je eden najbolj znanih čeških arhitektov Vladimir Šlapeta, predstavlja najpomembnejše trenutke Plečnikovega delovanja v Pragi; v zgodovino arhitekture tega mesta in češke arhitekture nasploh se je po mnenju večine kritikov največji slovenski arhitekt neizbrisno zapisal kot arhitekt obnove Praškega gradu in cerkve Srca Jezusovega v četrti Vinohrady pa tudi kot profesor na praški Umetnoobrtni šoli; tam je vzgojil več kot petdeset vodilnih čeških arhitektov.


Razstava na 22-ih panojih nas na začetku spomni na Plečnikovo prijateljstvo z ustanoviteljem češke moderne Janom Kotěro, ki se je porodilo v času njunega študija v mojstrski šoli prof. Otta Wagnerja na dunajski Akademiji likovnih umetnosti, in na opus, ki ga je Plečnik ustvaril v času svojega delovanja na Dunaju do leta 1911. Največji del razstave je posvečen Plečnikovi veličastni prenovi Praškega gradu, kjer je v dialogu s predsednikom in ustanoviteljem republike Tomášem Garriguom Masarykom ter njegovo hčerjo dr. Alice Masarykovo uredil eksterier in grajske vrtove. Ob tem razstava opozarja na intervencije, s katerimi je Plečnik prispeval k današnji podobi ograde v letni rezidenci predsednika republike v Lánih. Pozornost namenjamo tudi monumentalni sakralni zgradbi cerkve Srca Jezusovega na Vinohradih, s katero se je Plečnikovo udejstvovanje v Pragi sklenilo. Na koncu so omenjeni tako Plečnikovi češki učenci – povečini znameniti predvojni in povojni arhitekti, ki so ostajali zvesti varuhi in promotorji Plečnikove dediščine tudi v težkih časih socialističnega obdobja – kot tudi Plečnikovi slovenski učenci na Univerzi v Ljubljani, ki so z ustvarjanjem v duhu svojega mojstra prispevali k povojni podobi glavnega mesta.


Konec lanskega leta je bila razstava že postavljena v Ljubljani, prav tako na prostem, na Krakovskem nasipu, po Mariboru pa se seli v Krško. Postavitev razstave v Mariboru je omogočil Zavod Celeia Celje
.


vodoravna delilna črta