Ne hrani me! Ohrani me - kampanja, ki ozavešča o problematiki hranjena prostoživečih živali
vodoravna delilna črta

 

V Mariboru je vse bolj aktualna problematika, da ljudje s človeško hrano hranijo prostoživeče živali - predvsem vodne ptice, golobe in ribe.

Hrana, ki je namenjena ljudem, za živali ni ustrezna iz več razlogov: ne zadosti potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil, zaradi zbiranja na točkah hranjenja se med živalmi prenašajo bolezni, živali izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same, preveč se razmnožijo, povečata se tekmovalnost in stres. S tem prihaja tudi do povečanega vnosa hranil v vodno okolje, kjer se ustvarjajo za življenje neugodni pogoji. Hkrati se zaradi odvržene hrane razmnožijo sive vrane, podgane in drugi glodavci.


Zato smo v okviru participativnega proračuna Mestne občine Maribor za leti 2021-2022 začeli kampanjo Ne hrani me! Ohrani me.
 
Projekt je zasnovala in ga izvaja Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor, v sodelovanju s predlagateljico projekta. V Sloveniji je hranjenje prostoživečih živali zelo priljubljeno. Povečan vnos hrane v okolje pa lahko privede do tega, da se povečajo populacije nekaterih vrst ptic, sesalcev in rib. Problematična je predvsem odpadna hrana, ki za nekatere živali predstavlja poglaviten vir hrane. Živali bodo nastavljeno hrano pojedle, tudi če ne ustreza njihovim prehranskih potrebam. Nenazadnje pa je odvržena hrana neestetska in je tudi zato v mestu ne želimo. Prav zato tematika zahteva posebno pozornost.
 
Zato smo bili veseli pobude v okviru participativnega proračuna MOM. Na našem območju so ključne lokacije Mestni park, nabrežje Drave, kjer ljudje prekomerno hranijo labode, in središče mesta, kjer v veliki večini hranijo golobe.
 
Predlagateljica projekta, gospa Nadka, je ob tem povedala: »Živim v centru mesta, v mansardnem stanovanju brez balkona, in Mestni park je moj prvi stik z naravo. Veliko časa preživim v tej mestni oazi, kjer sem opazila, da se navade ljudi, kljub priporočilom in ozaveščanju, kako sobivati z živalmi in rastlinami, niso spremenile. V zmoti, da delajo dobro, predvsem ob koncu tedna ljudje prihajajo z velikimi vrečkami, polnimi gospodinjskih ostankov, in hranijo ribe, ptice, veverice ... Največ je družin z otroki, ki se jim zdi hranjenje živali zelo zabavno. Predvsem bi morali odrasli s svojo vzgojo in z zgledom mladim pokazati, kako pravilno ravnati.«


 


vodoravna delilna črta