Obrazložitve Glazerjevih nagrad za leto 2004

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme dramski igralec RADO PAVALEC za odrski opus v štirih desetletjih delovanja v Drami SNG Maribor.

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme dramski igralec

RADO PAVALEC za odrski opus v štirih desetletjih delovanja v Drami SNG Maribor.

Rado Pavalec je prišel v Slovensko narodno gledališče takoj po maturi na srednji tehnični šoli, kjer so ga v ljubiteljskih nastopih opazili gledališki strokovnjaki. Poleg izjemnega naravnega talenta se je odlikoval s primerno igralsko zunanjostjo in glasom. Učil se je in zgledoval po velikih igralcih, se oblikoval ob Franu Žižku in Branku Gombaču … Tako je prav hitro ob daru, garanju, poglabljanju v dobe, sloge, verze ali prozo zrasel v igralca z izrazito in vtisno igralsko prezenco.

Slovenska dramatika je našla v njem poglobljenega in posebno skrbnega interpreta. Okoli 150 vlog, 6000 vaj, tisoče nastopov iz večera v večer … Zmeraj je bil cenjen kot recitator, rad je priskočil na pomoč tudi amaterjem kot svetovalec, a tudi kot igralec. Pripravljen za vsak igralski izziv se je razdajal do nevarnega napora in pred desetimi leti se je moral upokojiti. Mirnejše življenje, manj garanja in disciplina so dosegli to, da lahko plodove njegovega ustvarjanja uživamo še danes.

Pavalec je nepogrešljiv tudi v drugih medijih, na radiu, televiziji in filmu. Med temi vlogami omenimo le najmarkantnejšo, to je vlogo skladatelja Gustava Ipavca v znani Žižkovi televizijski sagi Ipavci.

Nagrada za življenjsko delo gre v roke pravemu ustvarjalcu, s katerim smo svoja življenja bogatili tudi občani Maribora!

Glazerjevo listino prejme akademska slikarka

ANKA KRAŠNA za cikel slik Zgodbe, ustvarjen v zadnjih dveh letih.

Slikarsko delo spec. prof. Anke Krašna, ki je od začetka osemdesetih let navzoča na slovenski in mednarodni likovni sceni, gledalca nikoli ni pustilo hladnega in indiferentnega. Po začetnem družbenokritičnem angažmaju se je umaknila v svet polabstraktnih oblik. V simboliko vrta je vpletala svojo takratno barvno bogato slikarsko poetiko.

Leta 2000 je Anka Krašna presenetila z drugačnim likovnim nagovorom. Cikel slik Zgodbe s svojo izjemno barvno močjo in strukturalno napetostjo ne govori le o osebnih doživetjih, temveč o sodobnem človeku, o kaotičnosti njegovega življenja, o nesposobnosti dialoga in nemoči razumevanja. Slike iz cikla Zgodbe so dela izredne umetniške potence in dokazujejo, da je slikarka dosegla svojo ustvarjalno zrelost.

Slikarski opus Anke Krašna predstavlja kakovostno vzporednico oblikam slikarskega postmodernizma, značilnega za evropsko likovno umetnost današnjega dne.

Glazerjevo listino prejme

PETRA VIDALI za publicistično, kritiško in uredniško delo

Petra Vidali je danes zagotovo vodilno kritiško pero v Mariboru in eno najbolj prepoznavnih v slovenskem prostoru.

Ocene leposlovnih del objavlja v revijah Dialogi, Sodobnost in Literatura, pri kateri sodeluje tudi kot članica uredniškega odbora, ter v Večerovi prilogi Čitalnica, ki je pod njenim uredništvom postala prepoznaven prostor za objavljanje knjižnih ocen. Literarne kritike Petre Vidali odlikujejo strokovna in teoretična podkovanost, široka razgledanost, estetski čut, intelektualna pronicljivost in duhovitost.

Njene gledališke kritike, ki nastajajo za časnik Večer, so zmeraj neprizanesljiva analiza, podprta z argumenti, ki ne pristaja na lokalno samozadostnost.

V majhnem prostoru kritiku ni preprosto ohranjati objektivnosti in neodvisnosti. Zato je osebnostna načelnost Petre Vidali tista odlika, ki jo je treba še posebej poudariti.

Glazerjevo listino prejme

BRIGITA PAVLIČ za posebne dosežke v kulturi

Brigita Pavlič vodi Koncertno poslovalnico pri Narodnem domu od leta 1996.

Prevzela je organizacijo koncertov z Mariborsko filharmonijo, ki je s tem dobila veliko možnosti za svoj razvoj in širino programa, pa tudi možnosti za gostovanja v Ljubljani in Zagrebu.

V Maribor ji je uspelo pripeljati vrsto umetnikov evropskega in svetovnega pomena in slovesa. Višek teh prizadevanj je nedvomno gostovanje znamenitega orkestra teatra Mariinsky iz Sankt Peterburga z dirigentom Valerijem Gergievom.

Poleg koncertov v okviru Komornega ciklusa, Glasbenega septembra in Festivala Lent je organizirala tudi koncerte v Sodnem stolpu, kjer so poleg klasične komorne glasbe izvajali tudi etno glasbo in jazz.

Nedvomno sta kakovostni dvig glasbene umetnosti in povečanje obiska koncertov v Mariboru sad njenega delovanja in njenih organizacijskih sposobnosti.