Podpreti dve kohezijski regiji
vodoravna delilna črta
14.7.2005

O predlogu zakona o skladnem regionalnem razvoju.

Predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1), ki je v proceduri v Državnem zboru, uvaja kohezijske regije. Za izvajanje kohezijske politke EU bi se naj razvojne regije povezovale v kohezijske regije. Na tej osnovi bi se kot kohezijski regiji oblikovali vzhodna in južna Slovenija ter zahodna in severna Slovenija. V zadnjem času je predmet mnogih razprav zlasti vprašanje števila kohezijskih regij.

Nesporno je, da bi lahko bila delitev na tri kohezijske regije utemeljena z mnogimi kazalci. Dejstvo pa je, da je zaradi neuspelih pogajanj o finančni perspektivi Evropske unije, ko evropski voditelji niso uspeli doseči soglasja, najbolj prizadeta prav Slovenija. Zato je izjemnega pomena, da bi bila čimprej sprejeta zakonska podlaga za takšno strukturiranost Slovenije, ki bi omogočala učinkovito koriščenje kohezijskih sredstev pri spodbujanju razvoja. Ker Republika Slovenija v preteklosti ni oblikovala niti regij niti pokrajin (kot je znano, je letos 40. obletnica ukinitve okrajev – zadnje pokrajinske strukture), je predlog o dveh kohezijskih regijah potrebno podpreti.

Najpomembnejši argument zanj je v dejstvu, da je skladen z evropsko regulativo št. 1059/2003, ki daje statističnemu klasifikacijskemu sistemu NUTS zakonsko podlago. Ta določa, da imajo o kohezijske regije na nivoju NUTS 2 med 800.000 in 3 mio prebivalcev. Iz tega izhaja, da je za Slovenijo sedaj iz razumljivega razloga na razpolago le možnost oblikovanja dveh kohezijskih regij. Drugačni predlogi bi bili v novo nastali situaciji povezani s prevelikim tveganjem.

Mestna občina Maribor poudarja nujnost dosega konsenza o tem vprašanju in ocenjuje, da je s tega vidika predlog evropskega poslanca Boruta Pahorja za čimprejšnji sestanek predstavnikov strank in pripravljenost predsednika vlade Janeza Janše za razgovore pomemben korak v tej smeri.

V kolikor v Državnem zboru ne bi bilo možno z visoko stopnjo soglasja sprejeti tega zakona in v kolikor vladi ne bi uspelo v pogajanjih z organi Evropske unije tega predloga tudi uveljaviti, bi to imelo resne posledice za nadaljnji razvoj naše države.


vodoravna delilna črta