Poročilo o onesnaženosti zraka v letu 2003 in v pr

Koncentracije žveplovega dioksida so daleč pod dovoljeno mejo.

Stanje kvalitete zraka v Mariboru se spremlja v okviru Republiške merilne mreže ANAS in delno v okviru občinske merilne mreže že 26 let.

Onesnaževalci zraka z žveplovim dioksidom in prašnimi delci, ki so glavni pokazatelji zimske onesnaženosti zraka, so predvsem kurišča, promet in industrija. Od leta 1995 je v teku projekt prestrukturiranja kurišč iz okoljsko neprimernih na okoljsko primernejše energente, ki ga finančno podpira Svetovna banka in se izvaja preko Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije. Zaradi uspešnega izvajanja tega projekta so koncentracije žveplovega dioksida v zadnjih letih veliko nižje od predpisanih mejnih vrednosti. Tako v Mariboru kot tudi drugje po svetu pa povzročajo vedno večje težave presežene mejne vrednosti delcev PM10 v zraku.

Za prikaz zimske onesnaženosti zraka, kot imenujemo obdobje kurilne sezone od 1. oktobra do 31. marca, so predstavljeni podatki o koncentracijah SO2 in PM10.

Po Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02), znaša definirana dopustna vrednost SO2 za leto 2003 410 mg/m3. Najvišja urna koncentracija je bila lani dosežena na merilnem mestu Maribor Center in je znašala 70 mg/m3, kar je znatno pod dopustno vrednostjo. Tudi mejna vrednost dnevne koncentracije SO2, dovoljena znaša 125 mg/m3, ni bila presežena, saj je bila na merilnem mestu Maribor Center 35 mg/m3. Prav tako je precej pod mejno koncentracijo (20mg/m3) tudi povprečna letna koncentracija v letu 2003, ki je znašala 9 mg/m3 (lani 8 mg/m3). V zimskem obdobju 2003 je bila izmerjena koncentracija SO2 enaka kot v letu 2002 in je znašala 11 mg/m3, v poletnem obdobju 2003 pa 7 mg/m3 (leta 2002 5 mg/m3). V zimskem času kot glavni vir SO2 prevladujejo kurilne naprave.

Delci PM10 so mešanica organskih in anorganskih snovi, ki se pojavljajo v atmosferi kot tekoči ali trdni delci. Viri nastanka lebdečih delcev so predvsem cestni transport, industrijski procesi, gradbene dejavnosti in ogrevanje. Izvajajo se meritve koncentracij manjših, inhalabilnih delcev, katerih premer je manj kot 10 mm – PM10.

Za leto 2003 je bila definirana dopustna dnevna vrednost 60 µg/m3 v Mariboru prekoračena predvsem v zimskih mesecih in meseca avgusta. Višje vrednosti so bile dosežene na merilnem mestu Maribor Center, kjer je bilo 60 preseganj (leta 2002 20) dnevne mejne vrednosti (po uredbi je letno dovoljenih 35 preseganj). Na merilnem mestu Tabor so bile vrednosti presežene 17 krat. Na povišane koncentracije delcev v zraku je vplivalo tudi gradbišče v bližini merilnega mesta Center (gradnja na Lentu) in občasno nedelovanje prašnih filtrov v TDR Metalurgija v Rušah. Mejne letne vrednosti PM10 za varovanje zdravja znašajo v letu 2003 43 µg/m3. Povprečna letna vrednost v Centru v letu 2003 je nekoliko presegla mejno vrednost in je znašala 44 µg/m3, medtem ko na Taboru mejna letna vrednost ni bila presežena.

Srednje temperature zraka so bile v januarju, februarju in oktobru 2003 pod temperaturami, ki so za to obdobje značilne. V ostalih mesecih leta 2003 so srednje mesečne temperature presegale dolgoletno povprečje.

Da bi izboljšali kvaliteto zraka, mestna občina Maribor intenzivno širi plinovodno in vročevodno omrežje, saj to pomeni prehod na okolju prijaznejše energente in oblike energije. Za proizvodnjo energije se uvajajo moderne in učinkovite tehnologije. V letu 2003 je pričela obratovati soproizvodnja toplote in električne energije v javnem podjetju Toplotna oskrba Maribor. Načrtuje se izvedba dodatnih soproizvodenj toplote in električne energije, potekajo pa tudi aktivnosti za izdelavo podlag za projekt Energetske zasnove mestne občine Maribor, ki bo predstavljala temeljni dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti. Poleg tega v mestni občini Maribor deluje tudi Energetsko svetovalna pisarna, ki občanom brezplačno svetuje na področju energetike.

Ena izmed osrednjih nalog, ki so opredeljene tudi v Lokalni agendi 21, je priprava prometne strategije, ki bo izdelana na načelih trajnostnega razvoja. Mestna uprava bo spodbujala konkurenčnost v javnem transportu. Izgradnja mestnih obvoznic bo pomenila preusmeritev določenega dela prometa iz centra mesta na obvoznice. Mestna uprava bo sodelovala pri aktivnostih, ki bodo usmerjene v spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev, kolesarjenja in pešačenja.

Natančni podatki o onesnaženosti zraka so na voljo na spletni strani Zavoda za varstvo okolja, dnevni podatki pa so v Mariboru na voljo tudi pri javni informacijski točki Maribor grad.