Kako ravnati z odpadno embalažo
vodoravna delilna črta
20.12.2005

V prvi fazi izvajanja projekta je bila izdana publikacija o ločevanju odpadkov za splošno javnost in objavljena serija tiskanih oglasov, z akcijo pa sta oživela tudi simbola ločevanja in ravnanja z odpadki - lisička Mari in lisjak Bor.

Družba Slopak, Zavod za varstvo okolja in Komunalna direkcija pri Mestni občini Maribor ter Javno podjetje Snaga smo lani novembra začeli z izvajanjem projekta osveščanje ciljnih javnosti o ravnanju s komunalnimi odpadki in odpadno embalažo. Namen tega projekta je Mariborčanke in Mariborčane ter pravne osebe na območju Maribora vzpodbuditi k ločevanju odpadkov na izvoru ter ločenemu zbiranju odpadne embalaže, ki nastane v dejavnosti. S tem sledimo ciljem, ki so obveza po predpisih Evropske unije in so kot taki tudi opredeljeni v predpisih Republike Slovenije.

Evropski in slovenski pravni sistem predpisuje naslednje prioritete na področju gospodarjenja z odpadki: zmanjševanje nastajanja odpadkov, ločeno zbiranje odpadkov na izvoru z masno in energetsko izrabo (recikliranje in predelava), zmanjšanje deleža biorazgradljive frakcije v ostanku odpadkov, energetsko izrabo ostanka in varno končno dispozicijo. Glede na zahteve zakonodaje, ki omejuje količine skupnega ogljika v odloženih odpadkih in zakonske zahteve o urejenosti odlagališča, bo odlaganje ostankov odpadkov vedno dražje. Hkrati je bila uvedena embalažnina kot finančni instrument, ki vzpodbuja ločeno zbiranje odpadne embalaže. Z uvedbo embalažnine je v ceno izdelka vključen strošek končne dispozicije odpadne embalaže. Tako je embalažnina dodatno gibalo, ki lokalne skupnosti usmerja k večjemu ločevanju odpadkov na izvoru in zmanjševanju količin odloženih odpadkov.

Okvirna direktiva Evropske unije za področje gospodarjenja z odpadki določa za obdobje do leta 2008 naslednje prioritete: preprečevanje nastajanja odpadkov, snovna izraba oziroma reciklaža odpadkov, energetska izraba odpadkov in odstranjevanje oziroma odlaganje odpadkov. Na področju gospodarjenja z odpadki na nivoju Evropske unije so bili postavljeni sledeči cilji:

• do leta 2006 minimalno 55 % snovne izrabe odpadne embalaže (recikliranje), od tega min. 60 % vse steklene embalaže in papirja, 50 % kovinske embalaže in 23 % plastične embalaže,
• obdelati preostanke odpadkov tako, da vsebnost skupnega organskega ogljika (TOC) ne bo presegala 5 %,
• termična izraba se lahko spodbuja le, če so vplivi na okolje dokazano manjši kot ob snovni izrabi.



V Nacionalnem programom varstva okolja so na področju odpadkov podani cilji do leta 2008:

• v postopke pred odstranjevanjem odpadkov usmeriti vsaj 65 % ali več od nastalih količin komunalnih odpadkov in jih (v neto iznosu) snovno izrabiti vsaj 42 % ali več,
• izločiti vse kuhinjske odpadke in jih biološko predelati,
• obdelati preostanke odpadkov tako, da vsebnost skupnega organskega ogljika (TOC) ne bo presegala 5 %,
• termično obdelati preostanke odpadkov, kjer mejne vrednosti 5 % TOC z drugimi postopki ni mogoče doseči in tiste organske odpadke, pri katerih je taka obdelava nujna,
• zmanjšati količine odloženih biorazgradljivih odpadkov od 47 % v strukturi odloženih odpadkov na 16 % do leta 2013 ali 2015, oziroma v povprečju 5 % letno.

Da bi dosegli zastavljene cilje, bo moralo gospodarjenje z odpadki doživeti kvalitetni premik in postati široko razvejana gospodarska dejavnost s trajnostnim razvojnim konceptom. Predvsem pa je potrebno posvetiti veliko skrbi in pozornosti učinkovitemu osveščanja javnosti o pomenu ločenega zbiranja odpadkov in odpadne embalaže na izvoru.

Z akcijo informiranja in osveščanja javnosti želimo doseči čim večje število prebivalcev in njihovo dejavno sodelovanje, saj zgolj zagotavljanje možnosti (postavitev infrastrukture) za ločevanje odpadkov ne more in seveda tudi ne daje zaželenih rezultatov. Zato je potrebno pravilno informiranje ter osveščanje različnih ciljnih skupin: mladih, potrošnikov, vseh članov gospodinjstva, pedagoškega osebja (v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah), malih gospodarskih subjektov in upravnikov večjih stanovanjskih objektov. Ključnega pomena za uspeh akcije je torej dejavno sodelovanje prebivalcev Mestne občine Maribor.

V prvi fazi izvajanja projekta je bila izdana publikacija o ločevanju odpadkov za splošno javnost in objavljena serija tiskanih oglasov, z akcijo pa sta oživela tudi simbola ločevanja in ravnanja z odpadki - lisička Mari in lisjak Bor.

Mari in Bor nastopata v publikaciji o ločevanju odpadkov (ki bo ponatisnjena januarja), predstavljena sta na balonih, čokoladicah in na platnenih vrečkah, v prazničnem času bosta zaživela kot junaka radijskega in tiskanega oglasa in bosta predvsem svetovala, kako uspešno ločevati darilno embalažo, ki je je ravno v tem predprazničnem času veliko. Kot prava pravcata kosmatinca pa ju je decembra moč srečati v TPC City in na mariborskih ulicah. Če Mariborčani že sami ne stopijo v stik z njima (»Kdo pa sta vidva?«, »Vaju lahko fotografiram?«, Se lahko fotografiram z vama?«), stik navežeta onadva. Pobarata po skrbi za okolje, vprašata, ali doma ločuješ odpadke, katere in kako, poučita, kam sodijo kartoni od pic, tetrapaki in plastične stekleničke od jogurta, za trud in motivacijo pa ponudita čokoladice in rumene ter vijolične balone.

Mari in Bor torej tako odrasle kot otroke seznanjata z ločevanjem odpadkov in informirata o premišljenem nakupovanju, ki zmanjšuje količino odpadkov. Februarja bosta glavna junaka predstave, ki bo obiskovala vrtce in šole, še naprej bosta »nastopala« v tematskih tiskanih in radijskih oglasih, nadaljevala pa se bodo tudi interaktivna druženja v nakupovalnih središčih in na mestnih ulicah.



V okviru akcije je v izdelavi tudi spletna stran www.mari-bor.si. Še pred pomladjo bodo na oglasnih deskah večjih stanovanjskih blokov nameščeni plakati s kratkimi navodili za ravnanje z odpadki in koristnimi informacijami. Posode za zbiranje odpadkov, bodo opremljene z nalepkami, na katerih bosta Mari in Bor opozarjala »Modro ločuj, z naravo zmaguj«!


vodoravna delilna črta