Komentar informacije o kazenski ovadbi zoper uradno osebo iz občinske uprave

Iz informacije, ki je bila novinarjem posredovana na policiji, ni razvidno, ali se primer nanaša na Mestno občino Maribor, zato jo je tudi težko celovito komentirati. Kot je razbrati iz medijev, bi naj bil primer še v predkazenskem postopku. Mestna občina Maribor doslej ovadbe ni prejela.

V zvezi z včerajšnjo informacijo o tem, da naj bi mariborski kriminalisti na okrožno državno tožilstvo v Mariboru podali kazensko ovadbo zoper uradno osebo iz občinske uprave na območju Policijske uprave Maribor, je bilo za pojasnilo o tem, ali se ovadba nanaša na Mestno občino Maribor, naslovljenih nekaj novinarskih vprašanj.

Ker iz informacije, ki je bila novinarjem posredovana na policiji, ni razvidno, ali se primer nanaša na Mestno občino Maribor, jo je tudi težko celovito komentirati. Kot je razbrati iz medijev, bi naj bil primer še v predkazenskem postopku. Iz medijev je tudi razbrati, da bi naj primer temeljil na pogodbi o sodelovanju med občino in podjetjem v obsegu približno 700 mio SIT.

Če je ovadba povezana z vprašanjem nakazovanja ekološkega tolarja v proračun Mestne občine Maribor, kot bi bilo moč sklepati na podlagi višine omenjenega zneska, bi želeli poudariti, da so bila stališča Mestne občine Maribor v zvezi s tem že sporočena javnosti maja in septembra 2004 ob revizijskih poročilih Računskega sodišča Republike Slovenije o poslovanju Mariborskega vodovoda za leti 2001 in 2002 in o poslovanju Mestne občine Maribor za leto 2002.

Nakazovanje sredstev ekološkega tolarja je bilo urejeno s pogodbo, ki sta jo verjetno v letu 1998 podpisala takratni župan Mestne občine Maribor in direktor Mariborskega vodovoda ter kasneje novelirano v istem kontekstu leta 2000.

Računsko sodišče je bilo mnenja, da občina za to ni imela pravnih podlag. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, je občina pravne podlage imela. Nakazovanje sredstev v proračun ima podlago v slovenskih računovodskih standardih, v zakonu o javnih financah in v zakonu o gospodarskih javnih službah. Mestna občina Maribor je torej upoštevala strokovna stališča, slovenske računovodske standarde in veljavno zakonodajo, da naj se sredstva nakazujejo v proračun. S tem je bila v celoti tudi zagotovljena preglednost javnih financ.

Računsko sodišče je ob reviziji menilo drugače. Mestna občina Maribor je mnenje Računskega sodišča seveda spoštovala in pripravila pogodbo, s katero je sredstva prenakazala v Mariborski vodovod. To je bilo Računskemu sodišču izkazano s korektivnim ukrepom, ki ga je tudi sprejelo.

Uradni položaj pri tem seveda ni bil zlorabljen. Sredstva so bila v celoti prihodek mestnega proračuna in o njih je vedno odločal mestni svet. Sredstva so bila vedno porabljena za področje komunalne hidrotehnike. Skrb za večjo preglednost javnih financ ne more biti osnova za sum kaznivega dejanja. Ovadba ki bi temeljila na tem, bi bila v strokovnem smislu zgrešena in nesmiselna, utemeljena bi lahko bila kvečejmu s političnimi motivi.