| Mestna občina Maribor je sredstva vložila v investicije na področju hidrotehnike |  |
2.2.2006
V zadnjih letih so bili vloženi veliki napori za izvedbo obsežnih projektov na področju komunalne hidrotehnike, ki obsegajo varovanje vodnih virov,
izgradnjo vodovodov, izgradnjo kanalizacije ter čiščenje odpadnih voda.
V Mariboru je bil leta 1995 sprejet program varstva okolja in s tem tudi varovanja vodnih virov z intenzivno izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Za zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev je bila uvedena okoljska taksa. Ustavno sodišče je to takso v letu 1997 razveljavilo. Ker je bilo potrebno nadaljevati s sprejetim programom varstva okolja, je takratni mestni svet v letu 1998 sprejel odločitev, da se cena pitne vode zviša, in sicer za približno toliko, kolikor je pred razveljavitvijo na ustavnem sodišču znašala vrednost okoljske takse. Ministrstvo za finance ter ministrstvo za okolje in prostor sta tako oblikovano ceno tudi potrdila. Sredstva so bila izvorno namenjena za investicije na področju vodooskrbe.
Med Mestno občino Maribor in Mariborskim vodovodom je bila 1998 leta sklenjena pogodba o ureditvi razmerja pri pobiranju in nakazovanju ekološkega tolarja, ki ga je kot odškodnino za uporabo občinske infrastrukture Mariborski vodovod nakazoval Mestni občini Maribor. Mestna občina Maribor je ta in še druga sredstva uporabila za investicije na področju vodooskrbe.
Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja Mariborskega vodovoda za leto 2001 in 2002 ugotovilo, da je Mariborski vodovod v proračun Mestne občine Maribor v letu 2001 nakazal 349,6 milijona SIT in v letu 2002 336,6 milijona SIT, kar znese skupaj 686,2 milijona SIT. Po mnenju Računskega sodišča bi morala biti v višini tega zneska oblikovana amortizacija vodovodne infrastrukture. Računsko sodišče ni oporekalo zaračunavanju sredstev uporabnikom, ampak dejstvu, da je Mariborski vodovod ta sredstva nakazoval v proračun Mestne občine Maribor.
Zaradi mnenja Računskega sodišča Republike Slovenije sta Mariborski vodovod in Mestna občina Maribor novembra 2004 sklenila Ugotovitveno pogodbo o vrnitvi sredstev ekološkega tolarja in porabi le-teh za investicije v objekte za oskrbo s pitno vodo. Na ta način je bilo urejeno vračilo 686,2 milijona SIT ekološkega tolarja Mariborskemu vodovodu, ki je dolžan sredstva vložiti v investicije objektov za oskrbo s pitno vodo.
V pogodbi je ugotovljeno, da je Mestna občina Maribor že v letih 2001 in 2002 nakazala Mariborskemu vodovodu za stroške pobiranja ekološkega tolarja 56,354.985,80 SIT.
Mestna občina Maribor je z vlaganjem iz proračuna v vodovodno infrastrukturo vrnila Mariborskemu vodovodu do letošnjega leta sredstva v višini 588,958.841,30 SIT:
leta 2001 261,094.041,49 SIT
leta 2002 177,001.142,69 SIT
leta 2003 51,413.713,25 SIT
leta 2004 5,000.000,00 SIT
leta 2005 94,449.944,28 SIT
Za ilustracijo navajamo investicije v letu 2005:
gradnja vodovoda Kamnica-Bresternica
gradnja vodovoda Na produ
gradnja vodovoda pri trgovini v Bresternici
gradnja vodovoda Zgornje Radvanje RA4 in RA6
gradnja vodovoda Razvanje – IV. faza
gradnja vodovoda Pod Piramido
gradnja vodovoda Obrobna ulica
gradnja vodovoda Gledališka ulica
gradnja vodovoda Kraljeva ulica
gradnja vodovoda Zlatiborska ulica
izgradnja lizimeterske postaje
nadaljevanje raziskovalnih del za zagotovitev 100 l/s vode Vrbanski plato
odkupi zemljišč in odškodnine na vodnih virih (Bohova, Vrbanski plato).
V letu 2006 je v proračunu Mestne občine Maribor predvideno še vračilo 43 milijonov SIT, tako da bo obveza po vračilu - vlaganjih iz naslova ekološkega tolarja v vodovodno infrastrukturo v celoti izpolnjena v letu 2006, to je leto dni prej, kot je bilo dogovorjeno z Ugotovitveno pogodbo, ki jo je Računsko sodišče potrdilo kot primeren popravljalni ukrep.
S potrditvijo programa Voda 2003-2012 na mestnem svetu v letu 2003 je Mariborski vodovod Mestni občini Maribor prenehal plačevati odškodnino za uporabljeno infrastrukturo. Sredstva uporablja direktno za naložbe po sprejetem dolgoročnem programu za oskrbo z vodo.
Očitno je, da so sredstva ekološkega tolarja v celoti namenjena za komunalno hidrotehniko. Intenzivna vlaganja v zadnjih letih so prispevala k temu, da:
več kot 130.000 ljudi na našem območju dobiva neklorirano vodo iz vodovodnega omrežja, saj je leta 2000 prenehalo preventivno kloriranje pitne vode na pretežnem delu območja mestne občine in dela okolice
v zadnjem obdobju je bilo izgrajenih in obnovljenih več kot 65 km vodovodov (tretjina je bila novogradenj, dve tretjini pa kompletnih prenov) na strnjenem urbanem in ruralnem področju, s čemer je bila izboljšana vodooskrba za več kot 15.000 prebivalcev
v tem času so bile zmanjšane izgube pitne vode v omrežju od 37 % na 25 %.
V zadnjih letih so bili vloženi veliki napori za izvedbo obsežnih projektov na področju komunalne hidrotehnike, ki obsegajo:
varovanje vodnih virov,
izgradnjo vodovodov
izgradnjo kanalizacije ter
čiščenje odpadnih voda.
S tem nameravamo vsaj tako intenzivno kot doslej tudi nadaljevati.
|  |