Zapisnik 34. seje, 06.02.2006

MESTNA OBČINA MARIBOR

MESTNI SVET

Ulica heroja Staneta 1, 2000 MARIBOR

Šifra: 06202-00001/2006 0200 01

Datum: 13. februar 2006

Z A P I S N I K

34. seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor, ki je bila v ponedeljek, 06. februarja 2006, po končanem 4. nadaljevanju 33. seje Mestnega sveta, v prostorih Izobraževalnega centra Pekre, Bezjakova 131.

1. TOČKA

OTVORITEV SEJE IN UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI

Sejo je pričel in vodil župan, Boris SOVIČ. Pozdravil je prisotne in ugotovil, da je na seji od 44 svetnic/svetnikov prisotnih 40 svetnic/svetnikov, kar je več kot polovica, da lahko po določilu 54. člena poslovnika mestnega sveta svet veljavno odloča.

Na seji so bili prisotni:

Dragica BAČANI, Marjan BAČKO, Miroslav BLAŽIČ, Stanislav BRGLEZ, Melita CIMERMAN, Bogdan ČEPIČ, Ernest DRAŠ, mag. Valter DROZG, Matevž FRANGEŽ, Anton GAČNIK, Stanislav HOLC, Helena HVALEC, Franc JESENEK, Franc KANGLER, Mojca KRALJ, Pavel KRISTAN, Zdenka KRIŽANIČ, dr. Alojz KRIŽMAN, Jože KUHAR, Stanislav LEŠNIK, Zdravko LUKETIČ, Gorazd MAZEJ, Karl MIDLIL, Tomaž OREŠIČ, Rok PEČE, mag. Jasna PETAN, Milan PETEK, Monika PIBERL, mag. Jože PROTNER, Judita SOMER ZUPANC, Andrej STRAMLIČ, Vanja ŠERBEC, Rosanda ŠTAMBERGER, dr. Igor TIČAR, Andrej VERLIČ, Jasmina VIDMAR, Boštjan VIHER, Tanja VINDIŠ FURMAN, Tone VOGRINEC in Stanislav ŽAGAR.

Na seji je bil prisoten Boris ROŽMAN – SLS, njegova prisotnost je upošteva po potrditvi njegovega mandata.

Odsotni so bili:

Sašo PEČE, mag. Majda POTRATA – opravičeno, mag. Božidar PUČNIK in Boštjan ZAGORAC.

Ostali prisotni:

Boris SOVIČ – župan, Slava KURTIN – direktorica mestne uprave, Marija OSVALD NOVAK, Daniel SAJKO – kabinet župana, Branko GREGORIČ, Jožica PRIZMIČ, Nada LORBEK, Svetlana MIHALENKO – služba mestnega sveta, Franc ŠTELCER – oddelek za finance, Goran RAJIĆ – oddelek za družbene dejavnosti, mag. Rudi BRAČIČ – zavod za šport, Ljubo MIŠIČ – zavod za prostorsko načrtovanje, Mojmir GRMEK – javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, Vili EISENHUT, Danilo ŠALAMON – komunalna direkcija, dr. Vesna SMAKA KINCL – zavod za varstvo okolja, Franc OGRIZEK – oddelek za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori ter premičnim premoženjem, Slobodan STOJANOVIČ – služba za zaščito in reševanje, Branko AŠIČ – mestni inšpektorat, mag. Franc PIBERL, Valter PRISTOVNIK – nadzorni odbor Mestne občine Maribor, mag. Viktor KRAJNC – JP Toplotna oskrba Maribor, in predstavniki tiska.

Zapisala: Marija KOROŠEC, služba mestnega sveta.

Na mize so svetnice/svetniki prejeli:

Dopis Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območja enota Maribor H GMS – 199.

2. TOČKA

OBRAVNAVA IN SPREJEM DNEVNEGA REDA

Predlog dnevnega reda so svetniki prejeli z vabilom za sklic seje.

Tanja VINDIŠ FURMAN – SLS je predlagala, da se točka Predlog za dodelitev mandata nadomestnemu članu Mestnega sveta Mestne občine Maribor (GMS – 487) obravnava kot 3. točka dnevnega reda.

Monika PIBERL – Glas žensk Slovenije je predlaga, da se z dnevnega reda umakne točka Predlog za imenovanje predstavnice lokalne skupnosti v svet Doma upokojencev Danice Vogrinec Maribor (GMS – 488).

Jože KUHAR – Lista za skladen razvoj Maribora in Zdravko LUKETIČ – NSi nista podprla predloga predlagatelja, da se Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za gručo v Rošpohu (GMS – 482) obravnava po skrajšanem postopku. Menila sta, da predlog ni v skladu s statutom Mestne občine Maribor in poslovnikom mestnega sveta ki, natančno določata, kdaj se odlok sprejema po skrajšanem postopku.

Dr. Alojz KRIŽMAN – Lista za Maribor in Marjan BAČKO – DeSUS sta predlog, da se Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za gručo v Rošpohu (GMS – 482) obravnava po skrajšanem postopku podprla s tem, da se pripomba odbora za urejanje prostora in varstvo okolja k 13. členu odloka, oblikuje kot amandma.

Drugih razpravljavcev ni bilo, zato je župan po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 33 svetnic/svetnikov predlagal v sprejem

1. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor umika s predlaganega dnevnega reda točko Predlog za imenovanje predstavnice lokalne skupnosti (MOM) v svet Doma upokojencev Danice Vogrinec Maribor (GMS – 488).

Župan je na podlagi izida glasovanja (1 ZA, 19 PROTI od 33 prisotnih) ugotovil, DA SKLEP NI SPREJET.

2. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor bo točko Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za gručo v Rošpohu (GMS – 482) obravnaval po skrajšanem postopku.

Župan je na podlagi izida glasovanja (23 ZA, 5 PROTI od 34 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

3. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor sprejme dnevni red 34. seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor s sprejeto spremembo, in sicer:

1. Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti

2. Obravnava in sprejem dnevnega reda

3. Predlog za potrditev mandata nadomestnemu članu Mestnega sveta Mestne občine Maribor GMS – 487

4. Potrditev zapisnika 19. izredne seje mestnega sveta

5. Pobude in vprašanja svetnic/svetnikov

6. Predlog za imenovanje predstavnice lokalne skupnosti (MOM) v svet Doma upokojencev Danice Vogrinec Maribor GMS – 488

7. Predlog za imenovanje predstavnika lokalne skupnosti kot predstavnika ustanoviteljice (MOM) v svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Dijaški dom Drava Maribor GMS – 489

8. Predlog za imenovanje dveh predstavnic ustanoviteljice (MOM) v svet Srednje glasbene in baletne šole Maribor GMS – 490

9. Odlok o podpornem okolju za podjetništvo v Mestni občini Maribor – druga obravnava GMS – 459

10. Odlok o lokacijskem načrtu za del PPE Rt 7 – 2 (v delu med Kočevarjevo, Smetanovo in Kosarjevo ulico ter Koroško cesto) druga obravnava GMS – 199

11. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Mestne občine Maribor – druga obravnava GMS – 358

12. Odlok o ureditvenem načrtu (URN) za del območja Krčevina (PPE Rt 15 – Z) - druga obravnava GMS – 440

13. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za gručo v Rošpohu – skrajšani postopek GMS - 482

14. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja Mestne občine Maribor GMS - 479

15. Tarifni sistem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja Mestne občine Maribor GMS – 480

16. Letni program športa za leto 2006 GMS – 483

17. Obrazložitev postavk cenika rednega vzdrževanja JKP Nigrad d.d. Maribor, po zahtevi iz 2. točke 17. sklepa 31. seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor, 03.10.2005 GMS – 481

Župan je na podlagi izida glasovanja (31 ZA, 1 PROTI od 34 prisotnih) ugotovil, DA JE DNEVNI RED SPREJET.

3. TOČKA

PREDLOG ZA POTRDITEV MANDATA NADOMESTNEMU ČLANU MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE MARIBOR (GMS – 487)

Gradivo GMS – 487 so svetnice/svetniki prejeli z vabilom.

Razprave ni bilo, po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 33 svetnic/svetnikov, je župan predlagal v sprejem

4. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor za opravljanje funkcije člana mestnega sveta potrdi mandat nadomestnemu članu Borisu ROŽMANU.

Župan je na podlagi izida glasovanja (33 ZA, 0 PROTI od 33 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

Župan je čestital izvoljenemu svetniku in mu zaželel uspešno delo.

4. TOČKA

POTRDITEV ZAPISNIKA 19. IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA

Zapisnik 19. izredne seje Mestnega sveta so svetnice/svetniki prejeli z vabilom.

Branko GREGORIČ, vodja službe mestnega sveta, je podal poročilo o realizaciji sklepov. Pripomb na zapisnik ni bilo, po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 35 svetnic/svetnikov, je župan predlagal v sprejem

5. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor potrdi zapisnik 19. izredne seje mestnega sveta.

Župan je na podlagi izida glasovanja (32 ZA, 0 PROTI od 35 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

5. TOČKA

POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIC/SVETNIKOV

Podane so bile naslednje P O B U D E:

POBUDA ŠT. 223 - mag. Valter DROZG

Ne vem, ali je prodaja hotela Slavija na dražbi uspela, ali ne? Če ni, še ni prepozno za premislek o predlogu prof. Cirila Mikla, in sicer: "Združimo v Mariboru zasebni in družbeni denar in z majhnimi stroški preuredimo Slavijo v dom za starejše občane."

Prednosti: cenena predelava, bližina vseh za starejše ljudi pomembnih ustanov kot so: zdravstveni dom, banka, nakupovalni center, gledališče, cerkev. Kvalitetnih domov primanjkuje, zato bi bila verjetno tudi dodeljena koncesija Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Velja poskusiti! Verjetno bi bil zainteresiran tudi sedanji lastnik oz. že znan kupec. Morda bi lahko bil koordinator aktivnosti Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Maribor.

Odgovor direktorice mestne uprave, Slave KURTIN

Pobude, da bi novi kupec hotela Slavije usmeril svoje poslovne načrte in preuredil objekt v dom za starejše občane, mestna uprava ne more sprejeti, saj bi bilo nenavadno, da bi nekomu, ki je z določenimi poslovnimi nameni kupil zgradbo, sugerirali za kakšne namene naj jo uporablja. Gre za poslovno pobudo, ki jo mora novi lastnik, v kolikor bi jo sprejel, nasloviti na pristojno ministrstvo, ki podeljuje koncesije za izgradnjo domov za starejše občane.

POBUDA ŠT. 224 - Stanislav LEŠNIK

Dajem pobudo, da se Rdečemu križu Maribor in drugim neprofitnim organizacijam, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, zniža ali odpravi plačilo za odlaganje komunalnih odpadkov v zbirnih centrih, s katerimi upravlja javno komunalno podjetje Snaga. Ker je na leto tega materiala več ton (pohištvo, oblačila, obutev) je tudi znesek temu primeren, in sicer med 500.000,00 do 600.000,00 sit.

Glede na navedeno dajem pobudo, da se tem organizacijam odpravi ali vsaj zniža plačilo teh storitev.

Odgovor direktorice mestne uprave, Slave KURTIN

Po veljavnih predpisih so vse pravne osebe dolžne skrbeti za odvoz odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju njihove dejavnosti. Bomo pa pobudo proučili in v sodelovanju z javnim podjetjem Snaga pripravili pisni odgovor.

POBUDA ŠT. 225 - Marjan BAČKO

V mestu imamo nekaj cest, ulic in trgov še brez imen. Imamo tudi nekaj zaslužnih meščank in meščanov, ki bi morali imeti v mestnem spominu svoje mesto, to pomeni, da bi se po njih morala imenovati cesta, ulica ali trg.

Komisija za imenovanje ulic pošilja sezname svojih predlogov na svete mestnih četrti in krajevnih skupnosti z željo, da člani teh svetov iz predlaganega izberejo primerno ime za novo ulico, ali pa dajo svoj utemeljen predlog. Večkrat se je že zgodilo, da tehtni predlogi komisije niso bili upoštevani, temveč so v MČ ali KS predlagali neka nevtralna imena, češ, da je bolje tako, ker ne bodo nikogar ideološko motila. Tako dobivamo v mestu imena ulic po stvareh ali krstnih imenih, itd., za katera nihče ne ve, kaj pomenijo in so popolnoma nepomembna za mesto in mestni spomin. Istočasno pa tonejo v pozabo priimki zaslužnih Slovenk in Slovencev, tistih, ki so vtisnili svoj pečat mestu s svojim delovanjem, bodi da so bili stalno naseljeni ali v njem občasno delovali, ali pa so iz širšega okolja Slovenije- Evrope opozarjali na Maribor. Med številnimi, ki bi si zaslužili v Mariboru svojo ulico je tudi dr. Bratko Kreft, ki je bil dolga leta kulturni ambasador Maribora v Ljubljani in tudi v takratni Jugoslavije ter Evropi. Bil je pisatelj in dramatik, član PEN kluba in dolga leta predsednik glavnega odbora Borštnikovega srečanja, in še bi lahko našteval.

Prav je, da pove svoje mnenje tudi soseska, kjer bo dobila ulica novo ime, vendar naj se upošteva predvsem imena tistih, ki imajo zasluge za mesto, in šele potem izmišljena imena in pojmi, samo zato, ker bi bilo lahko ime osebe politično neprimerno.

POBUDA ŠT. 226 - Zdravko LUKETIČ

Ponovno dajem pobudo za digitalno video snemanje sej mestnega sveta. Posnetki sej naj bodo preko spletne strani dostopni širši javnosti. Takšno možnost dostopa do informacij širšega javnega značaja že zagotavlja občina Velenje.

Zaradi zapletov pri poteku sej in različnih pogledih o vzrokih motenj v komunikaciji med sodelujočimi bi video posnetki širši javnosti omogočili vpogled v vodenje sej mestnega sveta in delo mestnih svetnikov. Mestna občina bi lahko razpisala javni razpis in oddala pravico do snemanja sej, najugodnejši zainteresirani ponudnik pa bi zagotavljal digitalno kopijo, ki bi bila dostopna na spletnem portalu Mestne občine Maribor. Menim, da ni potrebno čakati na izgradnjo nove občinske stavbe in je navedeno informacijo mogoče zagotoviti zainteresirani javnosti že sedaj.

Odgovor vodje službe mestnega sveta, Branka GREGORIČA

Pobuda za snemanje sej mestnega sveta ni nova. Za njeno realizacijo bi po oceni ene od TV hiš potrebovali dve kameri, snemalca in urejevalca spletne strani, za kar bi morali v proračunu predvideti cca. 20 mio SIT. Teh sredstev nimamo. Interes po snemanju sej so pokazali tudi kabelski sistemi, vendar so kmalu ugotovili, da nimajo ustrezne tehnike in dovolj kadra. Vsekakor pa bo za snemanje poskrbljeno v novi sejni dvorani v prizidku Mestne občine Maribor.

POBUDA ŠT. 227 - Monika PIBERL

Ko so se določale cene storitev javnih podjetij za leto 2006, je bilo sklenjeno, da se v ceno vodarine vključi tudi strošek vzdrževanja in zamenjave priključka, ki je last uporabnikov. Že pri sprejemanju cen vodarine v prejšnjih letih sem opozarjala, da bi morala biti zamenjava priključkov opravljena na račun Mariborskega vodovoda, glede nato, da so priključki na javnih površinah, pri zamenjavi pa tudi stanovalci niso v enakopravnem položaju, saj lahko pride do zelo velikih zneskov, če je pri zamenjavi priključka treba prekopati celo ulico. Naša pobuda takrat ni bila sprejeta, vendar pa je sedaj Mariborski vodovod ugotovil, da je dejansko treba plačilo zamenjave priključkov rešiti na drugačen način, tako da ne bodo posamezniki oškodovani in je zato vključil stroške vzdrževanja v vodarino in s tem vsaj izenačil vse uporabnike. Ker pa so pred sprejemom takšnega načina plačila zamenjave priključkov nekateri že morali plačati zamenjavo, so sedaj tisti stanovalci v neenakopravnem položaju, saj so sami nosili celoten strošek, sedaj pa prav tako plačujejo še ta pavšalni znesek za zgoraj naveden namen, dajem pobudo, da Mariborski vodovod tem uporabnikom izvrši povračilo storitev zamenjave priključka. Vsem dosedanjim odjemalcem, kateri so morali do sedaj to popravilo priključka plačati, naj Mariborski vodovod povrne vse zneske z obrestmi na njihove račune. Predlagam, da naj vodstvo podjetja razmisli o tem, da porabnike obvesti o splošnih pogojih za plačevanje prejetega prispevka, kateri bi bil namenjen za popravilo priključka na javni površini.

Odgovor direktorja komunalne direkcije, Vilija EISENHUTA

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja državno odredbo o pitni vodi, ki bo opredelila vzdrževanje vodovodnega priključka, ki je nedvoumno last tistega, ki ga naroči. Predvidoma se bo ta strošek vključil v ceno oskrbe s pitno vodo. Več o tem pa takrat, ko bo odredba izdana.

POBUDA ŠT. 228 - Franc JESENEK

Če želimo ločeno zbrati večje količine komunalnih odpadkov v okoli 800 zbiralnicah, seveda ni dovolj samo po Mestni občini Maribor in ostalih primestnih občinah nastaviti male zelene otoke, ki se ob slabem vzdrževanju in urejevanju lahko hitro spremenijo v klasične zelene kesone.

Na nevtralnem terenu brez kontrole lastnika ni pravočasnega opozorila kršilcem reda pri sortiranju in odlaganju odpadkov. Te posode za ločeno zbiranje odpadkov so v principu nameščene vstran od javnosti, kjer lahko vsak, ki nima prirojenega oz. privzgojenega občutka za red, po liniji najmanjšega odpora odvrže odpadke, ne glede na vrstni red posod za določene odpadke. Nujna je redna kontrola nad posodami in vsebine v njih, pravočasno urejevanje na zbiralnicah, to se pravi v posodah in okoli njih. Ko bo delavec Snage namesto g. Jeseneka odprl zaboj, odstranil nepravilno odložene stvari, ostale pravilno zložil, bo v zaboju več prostora za predpisane odpadke. To bodo seveda videli mnogi občani, ki bodo hiteli mimo, ali pa delo opazovali z oken svojih stanovanj. Tako bodo videli praktično, kaj se dela , kako mora biti in kaj je zelo narobe. Tako bodo delavci kontrolorji zbiralnic ločenih odpadkov odstranili kričeče primere nepravilnega odlaganja ostalih komunalnih odpadkov in v osnovi zatrli nered pri čistem zbiranju papirja, stekla in plastične embalaže.

Komunalno podjetje Snaga d.o.o. mora odgovorno skrbeti za javne zbiralnice z nadzorom in takojšnjim ukrepanjem ob nepravilnostih in seveda pravočasno odvažati napolnjene posode. Ne morejo dopuščati, da se iz nezaklenjenih zabojev krade papir. Zbiralnice se oštevilčijo in na obvestilni tabli mora pisati, kdo je lastnik kot izvajalec, ki je odgovoren za nedvoumno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, tako v sliki kot v pisani besedi.

Odgovor vodje komunalnih projektov, Danila ŠALAMONA

Pobuda oz. sestavek g. Jeseneka se nanaša na JP Snaga. Sam se z njegovimi trditvami ne morem čisto strinjati. Podjetje se trudi tako pri ločenem zbiranju odpadkov kot pri vzdrževanju reda na tem področju, vendar sami vsega ne morejo postoriti. Pri tem morajo sodelovati tudi inšpekcijske službe in nenazadnje vsi, ki ustvarjamo odpadke.

Postavljena so bila naslednja V P R A Š A N J A

VPRAŠANJE ŠT. 228 - mag. Valter DROZG

Ob obravnavi proračuna Mestne občine Maribor za leto 2006 je svetniška skupina DeSUS izpostavila tudi vprašanje dolga, ki ga ima Mestna občina Maribor do podjetja Aquasystems, ki je bil izvajalec naše čistilne naprave. Vsi vemo, da je dolg znašal okrog 700 mio SIT.

V mestu se širijo govorice, da dolg narašča zaradi obresti in da želi župan to veliko mestno breme preložiti v naslednji mandat. V svetniški skupini DeSUS smo zaradi tega zaskrbljeni, ker se zavedamo, da bomo plačniki tega dolga v vsakem primeru občani Maribora. Za upokojence bo to veliko breme in bolj dolgo bomo odlašali, višje bodo obresti, hujše bo. Zato sprašujemo, kakšno je trenutno stanje in predlagamo, da nas g. župan seznani z rešitvami tega problema in obvesti, kolikšen je sedanji dolg z obrestmi.

Odgovor župana, Borisa SOVIČA

To kar mag. Drozg nakazuje v svojem vprašanju, da mestni svet ne bi imel podatkov o storitveni pristojbini, ne drži. Pri izhodiščih za pripravo proračuna, pri vsaki obravnavi proračuna, pri obravnavi zaključnih računov, ter pri obravnavi problematike CČN, smo vas o tem seznanjali, in preprosto ni poštena trditev, da župan te podatke skriva. Seznanjeni ste z vsoto, prav tako veste, kako Mestna občina Maribor ta problem rešuje. Mestni svet je v poziciji, da o tem odloča. Nenazadnje bi lahko, če bi to seveda želeli, storitveno pristojbino vključili tudi v proračun. Ampak, ko smo pripravljali in vam predstavili izhodišča za pripravo proračuna, nihče ni podprl zamisli, da bi se ta sredstva zagotovila v proračunu, vsi ste imeli predloge za kulturo, šport, ceste, šolstvo in še o marsičem drugem, samo o storitveni pristojbini ne.

Mag. Valter DROZG z odgovorom župana ni bil zadovoljen, prosil je, za jasen odgovor, kolikšen je dolg skupaj z obrestmi.

Župan, Boris SOVIČ, je povedal, da tečejo pogajanja s predstavniki konzorcija, ki je gradil CČN in sedanjimi lastniki, znotraj katerih se išče ustrezna rešitev. Seznanjeni so tudi predstavniki vlade, ker želimo, da se tudi oni na nek način vključijo v reševanje tega problema. Nenazadnje je Vlada RS postavila občinam pogoje, ki jih je Mestna občina Maribor izpolnila, ko se je gradnja CČN začela. Takrat se je občina odločila za model koncesije, ki se je kasneje izkazal, da je finančno veliko bolj zahteven, kot je bilo predvideno. Bi pa angažma DeSUS-a kot vladne stranke pri reševanju tega problema bil zelo dobrodošel in koristen. Vaša pobudo bo posredovana oddelku za finance, ki bo pripravil dogovor glede višine dolga.

VPRAŠANJE ŠT. 229 - Stanislav LEŠNIK

Vprašujem, zakaj se je ustavil odvoz blata iz centralne čistilne naprave v Dogošah. Kot mi je znano se je začel odvoz deponiranega blata po dogovoru v novembru 2005. Nato se je odvoz prekinil. Dogovor je tudi bil, da se to opravi v zimskih dneh zaradi manjšega smradu v tem času. Zdaj je že skoraj konec zime 2005/2006, a odvoz blata se ne vrši, zato vprašujem, kakšen je razlog za prekinitev odvažanja mulja?

Vprašujem tudi, kaj bo naredilo javno komunalno podjetje Snaga, da bo zmanjšalo smrad, ki se širi iz začasnega odlagališča bal v Dogošah?

Odgovor vodje komunalnih projektov, Danila ŠALAMONA

Odvoz dnevne proizvodnje blata se je začel v juliju 2005 in nemoteno poteka. Na prejšnji seji ste potrdili ceno za odvoz blata iz CČN. To ceno mora sedaj potrditi še pristojno ministrstvo. Ko bo cena odvoza blata iz CČN potrjena tudi na ministrstvu, bomo takoj začeli z odvozom.

Blato, ki tam leži, je prekrito s precej debelo skorjo, tako da ne oddaja smradu in do negativnih vplivov na okolje ne prihaja.

VPRAŠANJE ŠT. 230 - Rok PEČE

4.2.2006 je Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor sprejelo s strani Mestne uprave Mestne občine Maribor skopo obvestilo, da z dnem 2.2.2006 ne opravlja več dejavnosti zavetišča za izgubljene živali za območje Mestne občine Maribor, saj bo za našo občino to dejavnost opravljalo zavetišče v Dramljah.

Ironično je, da bo DVPMŽ V Mariboru na obstoječi lokaciji še naprej izvajalo to dejavnost za ostale, okoliške občine – samo za Mestno občino Maribor ne. Le kdo bi to razumel! Dejavnost zavetišča za izgubljene živali bo torej za občino Maribor opravljala Tatjana Lenko s.p. iz Dramelj (uradna registracija Tatjana Lenko s.p., računovodski servis, Jarmevec 5, 3222 Dramlje) in resnično težko si predstavljam intervencijo iz Dramelj v Maribor, npr. v nočnih urah, ko bo nekdo na tel. št. v omrežno skupino 03 javil, da npr. na Gosposvetski cesti leži poškodovan pes, da o labodih, ki radi zahajajo na dvoetažni most in ovirajo promet sploh ne govorim. Ali bomo ure in ure čakali na intervencijo iz Dramelj? Pardon, moram se popraviti, saj zavetišče v Dramljah ne posluje (namenoma uporabljam izraz poslovanje, saj vsi vemo, da s.p. samostojni podjetnik vedno posluje za denar oz. drugače rečeno, ne poznam samostojnega podjetnika, čigar dejavnost bi bila v prvi vrsti humanitarno) s prosto živečimi živalmi, tako da bo za npr. prej omenjene labode kar sam poskrbel nekdo, ne vem, morda nekdo iz Oddelka za gospodarske dejavnosti Mestne občine Maribor .

Vprašujem vas, ali Maribor postaja sestavni del vsemogočne Celjske regije, saj bomo poleg odpadkov sedaj tudi zapuščene živali očitno vozili v okolico Mestne občine Celje (čeprav primerjava, vsaj zame ne vzdrži, saj deponije v Mariboru zaradi nesposobnosti nekaterih nimamo, zavetišče za izgubljene in zavržene živali pa imamo že več kot 15 let in je med drugim, med številnimi mednarodnimi priznanji, prejelo tudi mestni ključ Maribora, pa tudi z veterinarskega vidika deluje obstoječe zavetišče v Mariboru brezhibno). Kaj v bližnji prihodnosti (npr. do oktobra 2006) še nameravate "izvoziti" v Celje oz. njegovo okolico? Morda SNG, morda Festival Lent ali pa kar celo Univerzo.

Sprašujem vas tudi, ali se zavedate, da bo intervencija iz Dramelj časovno zelo dolga, še posebej zato, ker ima omenjeni računovodski servis oz. s.p. iz Dramelj na razpolago le dve intervencijski vozili in štiri zaposlene, s svojo dejavnostjo pa med drugim pokriva tudi občino Trbovlje (gre za zelo veliko območje, ki ga že brez Maribora zelo, zelo težko pokrivajo).

In nenazadnje, kakšne pogodbe ste sklenili z azilom (ali natančneje z računovodskim servisom) v Dramljah? Ali bomo samostojnemu podjetniku iz Dramelj plačevali po posameznih intervencijah, ali pa gre za pavšalno pogodbo? Za kakšen znesek torej gre, saj je cena posamezne intervencije iz Dramelj cca. 40,00 sit (vozilo, gorivo, oskrbnik, veterinar,…)? Do sedaj smo iz proračuna MOM za dejavnost zavetišča v Mariboru namenjali 6,5 mio sit , ta denar pa zadošča na letnem nivoju za približno 12 intervencij mesečno iz Dramelj, kje pa je še oskrbni dan v zavetišču, veterinarski pregled…. Še dobro, da v azilu v Dramljah živali usmrtijo po 30 dneh, saj bi drugače MOM na koncu še bankrotirala.

Bojim pa se, da nas nameravate v MU MOM še enkrat žejne speljati preko vode. Po moji oceni gre namreč za to, da boste kaj kmalu začeli tarnati nad visokimi stroški, ki jih povzroča azil oz. računovodski servis, ki »by the way« opravlja še dejavnost zavetišča za živali oz. samostojni podjetnik iz Dramelj, in bi zato bilo neprimerno bolj smotrno in racionalno, da bi imeli svoj javni zavod za dejavnost zavetišča, natančno tako, kot ste si pred nekaj meseci že velikopotezno zamislili.

V pričakovanju pisnega odgovora na zastavljena vprašanja vam priporočam več razsodnih odločitev v letu 2006 in manj razmetavanja s proračunskimi sredstvi.

Odgovor vodje oddelka za gospodarske dejavnosti, mag. Karin JURŠE

Nekaj sej nazaj je Mestni svet Mestne občine Maribor sprejel sklep, da se odločitev o ustanovitvi zavetišča za zapuščene živali preloži za šest mesecev, da društvo pridobi potrebne dokumente. Gospod Peče je v svojem vprašanju pozabil povedati, da je 15.12.2005 Upravna enota Maribor sklenila, da se ustavi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, da se odpravi pravnomočno lokacijsko dovoljenje, in da se zavrne zahtevek društva za izdajo lokacijskega dovoljenja. In to na zahtevo društva. Gospod Peče v svojem vprašanju govori o tem, da smo si velikopotezno zamislili izvajanje zadeve skozi javni zavod. Govorim za tiste, ki ne sodelujejo na sejah mestnega sveta in niso seznanjeni s problematiko. Vemo, da smo najprej govorili o koncesiji in potem o javnem zavodu in oboje je bilo sprejeto tukaj, na tem mestnem svetu.

Na začetku svojega izvajanja g. Peče ugotavlja, da za Mestno občino Maribor društvo ni dovolj dobro. Mi nikoli nismo govorili, da društvo ne bi bilo dovolj dobro, govorili smo, da nima pravnih podlag za lokacijo, na kateri se nahaja. Če komentiram trditev, da je društvo za zapuščene živali v Dramljah registrirano kot računovodski servis. Tukaj imam njihov registracijski list, kjer so jasno zapisane naslednje dejavnosti: računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje, ostale pa so vezane na oskrbo in nego hišnih živali, veterinarsko ambulanto in dejavnost lekarn. Gospod Peče govori o labodih. Jaz verjamem, da je bral v sobotnem Večeru dokaj velik članek, ki jasno govori o tem, da imamo le eno zavetišče za prosto živeče živali in to vsekakor ni zavetišče v Mariboru, ampak zavetišče s centrom v Kranju in ekspozituro na Muti. In to zavetišče se v celoti financira iz ministrstva, in nobena lokalna skupnost s tem nima stroškov. Nadalje govori o tem, da je obstoječe zavetišče v Mariboru z veterinarskega vidika brezhibno. Vsi ste lahko spremljali časopisne članke, in sicer: tople odeje za živali, puloverji za pse in muce, razbijajo let v pasjih posodah itd. Pravilnik nalaga, da je temperatura v azilu 0 stopinj celzija, zato bi tudi samo lahko ugibala, ali je naš azil res tako brezhiben! Gospod Peče govori tudi o tem, da zavetišče v Dramljah ne bo moglo pravočasno zagotavljati intervencije, da ima samo dve intervencijski vozili in štiri zaposlene. Pojasnjujem, da Dramlje niso tako daleč iz Maribora, pa tudi naše društvo ni takoj poskočilo, če je kdo poklical. In zadnje, vprašanje cene. Ponujena cena, ki vključuje prevoz, lovljenje in oskrbo psa, je na dan za 100 sit nižja od cene, ki smo jo v lanskem letu plačevali Društvu za zaščito in varstvo živali, in sicer lani smo plačevali 2.512 SIT letos 2.415 SIT. Za konec želim povedati, da si res vsi želimo, da bi se stvar uredila, tako kot so jo znali urediti v drugih regijah.

Ker ni prejel vseh odgovorov, je Rok PEČE zastavil dodatna vprašanja, in sicer:

Ali ocenjujete, da bo intervencija iz Dramelj hitrejša kot intervencija iz Maribora?
Ali ste sklenili pavšalno pogodbo ali po posameznem primeru?
Ali veste, da azil v Dramljah pokriva široko regijo, ali veste, da so bile pritožbe na ta azil, da gre za nekorektno in nehumano opravljanje dejavnosti?
Ali veste, da po 30 dneh žival v tem azilu usmrtijo?

Odgovor vodje oddelka za gospodarske dejavnosti, mag. Karin JURŠE

Pogodba je eksaktno napisana za ceno oskrbnega dne psa, ki znaša 2.415 SIT in v to ceno je zajeto lovljenje, prevoz in oskrba psa na dan. Ali so v Dramljah dovolj hitri, ali ne? V Slovenski Bistrici, kjer ta azil že od lani opravlja to dejavnost, pripomb nimajo. Glede usmrtitve, azil dela tako kot veterinarska institucija, ki jih nadzira ter vsa potrebna dejanja odobri in podpiše.

VPRAŠANJE ŠT. 231 - Marjan BAČKO

Kako daleč je reševanje problema s smetmi, ali če hočete z odpadki v Mestni občini Maribor? Vemo samo to, da še vedno ostaja edina kandidatka Vihra, morda tudi že kakšna drug lokacija, da že pred leti podpisana pogodba Surovina – Snaga za kompostarno še vedno ni potrjena v praksi, in da se menda dogovarjate za podaljšanje začasnega odlagališča odpadkov zavitih v bale v Dogošah. Ker nič ne vemo, kaj se dogaja na tem področju,samo to, da naj bi še nadalje sodelovali s Celjem,prosim v imenu svetniške skupine DeSUS za odgovore na navedena vprašanja, ki so pravzaprav eno samo pomembno vprašanje,kam s smetmi in s tem v zvezi, ali je že dogovorjena in podpisana pogodba za odvoz mariborskih smeti v Celje in pod kakšnimi časovnimi in finančnimi pogoji. Prosim za pisni odgovor.

In še to, prejšnji teden sem obiskal vzorno urejeno deponijo komunalnih odpadkov v Bukovžlaku 3 km izven Celja. Od tam do Maribora je v eno smer 57 km. Morda pa bi se lahko dogovorili za stalno odlaganje smeti v Bukovžlaku, seveda, če bi bila cena ugodna.

Odgovor vodje komunalnih projektov, Danila ŠALAMONA

Na prejšnji seji mestnega sveta smo obravnavali problematiko ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Maribor. Imenovan je bil projektni svet, ki mora do 31.03.2006 pripraviti poročilo, zato bi na vprašanje odgovoril le v nekaj stavkih. V zvezi z odlagališčem Vihra potekajo zaključni razgovori z lastnikom zemljišča. V zvezi z odlaganjem smeti v Dogošah poskušamo s pristojnim ministrstvom najti možnost, da se tri obstoječa polja prekvalificirajo v deponijo, in da se v letu 2007 začne, tako kot zahteva zakonodaja, zapiranje te deponije, v smislu saniranja Dogoške gramoznice. Bomo pa pripravili pisni odgovor.

VPRAŠANJE ŠT.232 - Boštjan VIHER

Postavljam vprašanje v zvezi z negativnim mnenjem Računskega sodišča o nezakonitem prenosu sredstev iz Mariborskega vodovoda na Mestno občino Maribor. Glede na obstoječe stanje, vprašujem, kdo bo prevzel odgovornost za nastalo situacijo.

Odgovor direktorice mestne uprave, Slave KURTIN

Mestna občina Maribor je pripravila in Računskemu sodišču posredovala odzivno poročilo. Računsko sodišče je odgovorilo, da je zadovoljno z odzivnim poročilom, in izdalo v tej smeri pozitivno mnenje k predlaganim ukrepom. Občina bo ravnala tako, kot je zaukazalo Računsko sodišče, vendar poudarja, da je vplačilo v proračun izvedla tudi na predlog nadzornih organov občine in da je strokovna služba, ki je pripravljala take odločitve, delala v skladu s predpisi, po katerih je menila, da je plačilo v proračun povsem utemeljeno, zato ker je transparentnost porabe teh sredstev skozi zahtevek javnega podjetja za financiranje določene investicije dovolj natančen. V upravi štejemo, da je s tem, ko je Računsko sodišče izdalo pozitivno mnenje na pripravljen popravljalni ukrep, zadeva za Mestno občino Maribor, kar zadeva vplačila ekološkega tolarja in vrnitve teh sredstev, urejena.

VPRAŠANJE ŠT. 233 - Jože KUHAR

Ptujska cesta kot najbolj obremenjena vpadnica turistov iz Maribora v smeri proti Zagrebu in obratno, je zelo lepo urejena z raznimi prodajalnami avtomobilov, stanovanjskimi hišami, bankami in drugimi lepo urejenimi poslovnimi prostori.

Turistična vozila, ki se valijo po tej sicer preobremenjeni štiripasovnici, in turisti, ki so v teh vozilih, lahko opazujejo navedene objekte, vendar ne morejo zamižati pri objektu nekoč restavracije Kovinar, ki je sedaj v takem stanju, da tega objekta ne uporabljajo niti brezdomci, ker je smrtno nevaren za sprehajalce, kaj šele bi se zgodilo, če bi kdo poskušal vstopiti v objekt. Moje mnenje je, da je objekt v sramoto mesta Maribor in bi ga bilo potrebno nemudoma porušiti, o tem so pisali dnevni časopisi in poročale TV hiše, mestna občina Maribor pa nič.

Dajem pobudo, da mestna uprava Mestne občine Maribor takoj obvesti lastnika, ki je avstrijski državljan, da takoj pristopi k rušenju ali zavarovanju objekta, tako da ne bo viden in do njega ne bo mogoč dostop.

Istočasno postavljam vprašanje inšpekcijskim službam in Zavodu za prostorsko načrtovanje, kaj so do danes inšpekcijske službe storile ali ukrenile, da se ta objekt odstrani in zavaruje.

Zavod za prostorsko načrtovanje pa vprašujem: Ali je res, da so narisali lastniku novi objekt z neprimernimi gabariti in zaradi tega ne more pridobiti gradbenega dovoljenja.

Odgovor Branka AŠIČA, direktorja mestnega inšpektorata

Strinjam se s podatki o stanju objekta. Komunalna inšpekcija mestnega inšpektorata bo naložila lastniku zgradbe, da odpadke odstrani. V kolikor to ne bo storjeno bomo ukrepali tako, da bo odpadke na račun lastnika odstranila Snaga. Kar se tiče same nevarnosti in rušitve objekta bomo zadevo odstopili Inšpektoratu za okolje in prostor Območne enote Maribor, ki mora lastniku naložiti, da objekt zavaruje oz. ga poruši.

Jože KUHAR je zahteval odgovor Zavoda za prostorsko načrtovanje v zvezi z gabariti za novo gradnjo.

VPRAŠANJE ŠT. 234 - mag. Jasna PETAN in Tanja VINDIŠ FURMAN

mag. Jasna PETAN

Ko se pripeljemo iz Hočke smeri priti našemu mestu zagledamo napise kot so: Amis, Necerman, OMV, Bauhaus, Rutar, Dipo, Obi. Vedno novi tuji trgovci, ki prihajajo z vedno večjimi in mogočnimi napisi, vzbujajo vtis obiskovalcu, kot da je že prispel v Avstrijo in ne v Maribor. Tudi na vpadnicah iz šentiljske in zagrebške smeri so se pojavili na fasadah blokov ogromni napisi, ki vzbujajo enake asociacije. Povsem jasno je, da je potrebno omogočiti nadaljnji razvoj trgovine v našem mestu, pri tem pa seveda moramo imeti jasno vizijo razvoja, celostne podobe in identitete našega mesta.

V imenu občank in občanov našega mesta sprašujem, ali obstajajo za velikost in višino napisov ter označitvenih stebrov s strani mesta kakšni normativi ob postavitvi? Kakšne so tarife za označitve in odvisnosti od velikosti pri postavitvi napisov? Koliko znašajo letne tarife za različne velikosti označitvenih napisov, ki jih morajo lastniki trgovinskih objektov plačati v občinsko blagajno?

Tanja VINDIŠ FURMAN

V našem mestu je na strehah stavb kar nekaj oglaševalskih tabel, če omenim le nekatere: petelin Podravke, napis Založba Obzorja in še bi lahko naštevala. Tabla z napisom Založba Obzorja je celo osvetljena, pa čeprav podjetje s tem imenom sploh ne obstaja več. Zanima me, kdo plačuje elektriko za ta oglasni napis. Nadalje me zanima, kakšno takso, če sploh kakšno, plačujejo lastniki teh oglasnih tabel? Koliko denarja prinese takšno oglaševanje v občinski proračun? In navsezadnje, kdo bo plačal, če bodo te table nekega dne nekomu padle na glavo?

Na naši južni vpadnico v mesto je kar nekaj trgovin, ki prav tako na veliko oglašujejo (Baumax, Rutar, Bauhaus) in imajo velike oglaševalske panoje. Zanima me, kolikšno takso plačujejo za svoje oglaševanje. Te table nedvoumno pomenijo tudi ogromno svetlobno onesnaževanje našega mesta.

Odgovor direktorja komunalne direkcije, Vilija EISENHUTA

Oglaševalne table trgovskih podjetij imajo podlago v lokacijskem načrtu. Trgovci so zanje pred začetkom gradnje od upravne enote dobili tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje. Vsekakor pa je potrebno, da pri celostni podobi mesta sodelujejo tudi oblikovalci prostora in mogoče bi lahko okoli tega kaj več pojasnil Zavod za prostorsko načrtovanje, ki je eden od soglasodajalec.

Pristojbino po odloku, ki ga je sprejel mestni svet, plačuje en velik trgovski center, ostali dopolnjujejo vloge in pričakujemo, da bodo kmalu začeli s plačevanjem, v kolikor ne, bodo v prekršku, ki se po odloku tudi sankcionira.

VPRAŠANJE ŠT. 235 - Zdravko LUKETIČ

Predlog reorganizacije občinske uprave na mestnem svetu ni bil sprejet. V gradivu je bila vključena tudi anketa o zadovoljstvu zaposlenih delavcev v občinski upravi, opravljena januarja 2003. V reviji Mariborčan št. 117 junija 2005, je navedeno: "Več povedo izsledki intervjujev vodilnih delavcev in anketa med zaposlenimi v Mestni upravi Mestne občine Maribor, ki so jo primerjali z izsledki ankete med zaposlenimi v Mestni občini Kranj, Velenje in Celje. Analiza je pokazala, da večina sodelujočih v anketi iz Mestne uprave Mestne občine Maribor sicer izraža visoko stopnjo pripadnosti kolektivu, kolegialnosti ter sodelovanja med zaposlenimi v mestni upravi, a v primerjavi z ugotovitvami v drugih mestnih občinah so v Mariboru zabeležili najnižje vrednosti zadovoljstva med zaposlenimi, ki se posebej nanaša na sistem in način stimuliranja zaposlenih za uspešno opravljeno delo, strokovno vodenje (usmerjanje, organiziranje dela, strokovno svetovanje itd.), izobraževanje in zaposlovalno politiko."

Kljub temu, da županov predlog reorganizacije ni bil sprejet, lahko župan z načinom vodenja in dela vpliva na povečanje zadovoljstva med zaposlenimi delavci občinske uprave. Zadovoljen delavec je tudi dober delavec, z dobrimi delavci pa bodo zadovoljni tudi uporabniki njihovih storitev. Zanima me, kakšne ukrepe in aktivnosti ste uvedli za povečanje zadovoljstva zaposlenih.

Odgovor direktorice mestne uprave, Slave KURTIN

Vprašanje svetnika Luketiča se nanaša na anketo, ki je del analize poslovanja Mestne uprave Mestne občine Maribor in je bila predložena svetnikom v okviru predloga nove reorganizacije mestne uprave. Razumem jo kot apel županu, kako izvajamo skrb za zaposlene v mestni upravi. Naša ocena je, da se je s tem, ko odlok ni bil sprejet, storila velika škoda za organiziranje dela mestne uprave. Mi smo posebej poudarjali in obrazložili, zakaj nova reorganizacija mestne uprave. To je optimalizacija delovnih procesov in to nezadovoljstvo, ki ga beremo iz ankete, se nanaša predvsem na to, da bi lahko nekatera področja, zlasti tista, ki so skupna vsem, učinkoviteje uredili. Sicer pa namenjamo veliko skrb za delovno okolje, za izobraževanje zaposlenih, kar se vidi tudi iz sprejetega proračuna in sredstev, ki so namenjena mestni upravi. Ob koncu naj povem, da je tudi pripravljavec analize poudaril, da so sredstva, ki se namenjajo za strokovno delo mestne uprave v primerjavi z ostalimi občinami v zadovoljivi višini.

VPRAŠANJE ŠT. 236 - Stanislav ŽAGAR

V nekaterih mestnih četrtih predstavniki svetov trdijo, da dokler ni usklajenih statutov mestnih četrti, delajo po določilih statuta Mestne občine Maribor. Zato vprašujem:

§ Po katerem statutu naj opravljajo sedaj svoje poslanstvo izvoljeni svetniki v svetih MČ in KS? Ali so to sedaj veljavni statuti MČ in KS, ali je to statut Mestne občine Maribor?

§ Ali ima pravico za potrebe MČ ali KS sklicati zbor občanov predsednik MČ samostojno na osnovi sklepa sveta MČ, ali te pravice nima?

§ Ali je predsednik MČ ali KS dolžan sklicati izredno sejo sveta na zahtevo ene četrtine članov sveta, ne glede na dnevi red izredne seje?

Prosi za pisni odgovor.

VPRAŠANJE ŠT. 237 -Monika PIBERL

Zanima nas, zakaj Mestna občina Maribor ne kupi podjetja Svila, ali kateregakoli drugega podjetja, ki je v stečaju. V Melju imamo tekstilno tovarno z zelo velikimi praznimi prostori Ste že razmišljali, da bi lahko v te prostore umestili termično obdelavo odpadkov, recikliranje itd.

Odgovor vodje komunalnih projektov, Danila ŠALAMONA

V naših zasnovah je na koncu verige ravnanja s komunalnimi odpadki tudi termična obdelava odpadkov, ki nekako predstavlja konec zgodbe. Želimo pa najprej rešiti prvi del zgodbe, to je vprašanje deponije. Na ministrstvu imamo dogovorjen sestanek, na katerem bomo predlagali naslednjo zasnovo oz. ureditev vprašanja komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor: 1) zaprtje deponije v Dogošah, na način, ki bo ugoden za mesto in ugoden za prebivalce Dogoš, 2) možnost odvoza smeti v Celje, 3) intenzivna izgradnja kompostarne in mbo predelave, 4) reciklaža znotraj podjetja Snaga s partnerji ali brez, do končne termične izrabe preostanka reciklata.

VPRAŠANJE ŠT.238 - Franc JESENEK

Da je Snaga 40 let stara občinska firma s starim razmišljanjem vsakemu po svojih potrebah, ni težko razbrati. Zakaj se ni razvijala v sodobno komunalno službo v korist mesta Maribor, je seveda resno vprašanje.

Tudi nadzorni svet in g. župan ne moreta spremeniti tega, da imajo redno dobro plačo in so zelo okorel mehanizem. Pa tudi z g. Jesenekom se že sedem let okoriščajo brezplačno in g. Jesenek tudi v mestni svet ni uspel vnesti drugega načina razmišljanja za delovanje Snage, ampak je njegovo delovanje sprejela večina Mariborčanov.

Pouk iz te bitke Davida z Goljatom je sledeča:

§ g. Jesenek, mestni svetnik Mestne občine Maribor, je vseh 7 let vedel, kaj je hotel! Z vsemi močmi, tudi nadčloveškimi, ne oziraje se na stroške ali zdravje, je delal v močni veri, da se na svetu kamen sam ne premakne. Torej sem si sam pomagal, in kot se je vedno reklo, sam si pomagaj, pa ti bo Bog tudi pomagal.

§ Snaga JP je ob vsakem napolnjenem odlagališču v naravi na izhodišču. Kam s smetmi? Politika naj poišče naslednjo lokacijo, lahko tudi v Slovenskih goricah, kajti meščani Maribor ne želijo imeti Snage ne na Pobrežju, ne v Dogošah.

§ zato g. Žagar, direktor Snage, enako kot njegov predhodnik, obupno pritiska na politike in ker je tudi sam politik, pritiska na Mestni svet Mestne občine Maribor, da naj obvezno potrdijo cene odpadkov za gospodarstvo v taki višini, da bo Snaga smeti vozila po belem svetu v Celje.

§ Moja trditev v tem sestavu Mestnega sveta Mestne občine Maribor je tudi danes aktualna trditev: Snaga d.o.o. je javno transportno podjetje s težko transportno mehanizacijo (neizkoriščeno) za prevoz odpadkov od občanov do Surovine, pobreške deponije, danes v Dogoše, jutri v Celje. Manjka jim samo blagoslov Mestnega sveta Mestne občine Maribor.

Skratka nič novega v miselnosti snage in njenih ideologov:

§ Zakaj bi napenjali možgane kot g. Jesenek, če pa ni potrebno. Zakaj bi živeli od racionalnega inovativnega dela, če so že sedaj dovolj plačani. Zakaj bi pobirali, zbirali mariborske odpadke, delali z njimi v korist vseh, ki jim plačujejo položnice. Zakaj Maribor zaman pričakuje od svoje komunalne službe posredne koristi, takšno kot jo imajo Dunajčani v sosednji Avstriji.

6. TOČKA

PREDLOG ZA IMENOVANJE PREDSTAVNICE LOKALNE SKUPNOSTI (MOM) V SVET DOMA UPOKOJENCEV DANICE VOGRINEC MARIBOR (GMS – 488)

Gradivo GMS – 488 so svetnice/svetniki prejeli z vabilom za sklic seje.

Obrazložitev predloga je podal Andrej VERLIČ, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Moniko PIBERL je zanimalo, ali komisija pri imenovanjih upošteva proporcionalno zastopanost strank in list in katere stranke so evidentirale kandidate v svet zavoda Dom upokojencev Danice Vogrinec.

Po podanem odgovoru predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje, Andreja VELIČA, je župan, po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 34 svetnic/svetnikov, predlagal v sprejem

6. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor imenuje za dobo štirih let Aleksandro JAHIČ za predstavnico lokalne skupnosti (MOM) v svet Doma upokojencev Danice Vogrinec Maribor.

Župan je na podlagi izida glasovanja (22 ZA, 7 PROTI od 34 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

7. TOČKA

PREDLOG ZA IMENOVANJE PREDSTAVNIKA LOKALNE SKUPNOSTI KOT PREDSTAVNIKA USTANOVITELJICE (MOM) V SVET JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA DIJAŠKI DOM DRAVA MARIBOR

(GMS – 489)

Gradivo GMS – 489 so svetnice/svetniki prejeli z vabilom za sklic seje.

Uvodna obrazložitev ni bila potrebna, razprave ni bilo, po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 34 svetnic/svetnikov, je župan predlagal v sprejem

7. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor imenuje za dobo štirih let Zvonka LIPOVŠKA za predstavnika lokalne skupnosti kot predstavnika ustanoviteljice (MOM) v svet Dijaškega doma Drava Maribor.

Župan je na podlagi izida glasovanja (29 ZA, 0 PROTI od 34 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

8. TOČKA

PREDLOG ZA IMENOVANJE DVEH PREDSTAVNIC USTANOVITELJICE (MOM) V SVET SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE MARIBOR (GMS – 490)

Gradivo GMS – 490 so svetnice/svetniki prejeli z vabilom za sklic seje.

Uvodna obrazložitev ni bila potrebna, razprave ni bilo, po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 35 svetnic/svetnikov, je župan predlagal v sprejem

8. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor imenuje za dobo štirih let Vlasto DROZG in Marjeto KRISTOFIČ za predstavnici ustanoviteljice (MOM) v svet Srednje glasbene in baletne šole Maribor.

Župan je na podlagi izida glasovanja (31 ZA, 0 PROTI od 35 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

9. TOČKA

ODLOK O PODPORNEM OKOLJU ZA PODJETNIŠTVO V MESTNI OBČINI MARIBOR – DRUGA OBRAVNAVA (GMS – 459)

Gradivo GMS – 459 so svetnice/svetniki prejeli v skladu s poslovnikom mestnega sveta.

Uvodna obrazložitev ni bila potrebna. Razprave ni bilo. Stališče-statutarno pravne komisije je priloženo originalu zapisnika.

Župan je po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 36 svetnic/svetnikov, predlagal v sprejem

9. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor sprejme Odlok o podpornem okolju za podjetništvo v Mestni občini Maribor .

Župan je na podlagi izida glasovanja (33 ZA, 0 PROTI od 36 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

10. TOČKA

ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA DEL PPE Rt 7 – S (v delu med Kočevarjevo, Smetanovo in Kosarjevo ulico ter Koroško cesto)

GMS – 199 – druga obravnava

Gradivo GMS – 199 so svetnice/svetniki prejeli v skladu s poslovnikom mestnega sveta. Pred sejo so prejeli dopis Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor - Dopolnjen predlog odloka (H GMS – 199).

Uvodna obrazložitev ni bila potrebna.

Stališče odbora za urejanje prostora in varstvo okolja, ki je k 13. členu odloka vložil amandma, in stališče statutarno-pravne komisije je priloženo originalu zapisnika.

Dr. Alojz KRIŽMAN je v zvezi z vodenjem postopka podal kritiko pripravljavcu gradiva, ki bi moral pred obravnavo gradiva pridobiti eksaktno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Obrazložil je, da je odbor za urejanje prostora in varstvo okolja 24. januarja 2006, oblikoval amandma k 13. členu odloka zato, ker je sledil stališču Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki se ni strinjal z višino objektov. To stališče Zavod za varstvo kulturne dediščine z dopisom, ki je bil razdeljen pred sejo mestnega sveta (H GMS – 199), spreminja.

Po podanem odgovoru direktorja zavoda za prostorsko načrtovanje, Ljuba MIŠIČA, je župan po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 34 svetnic/svetnikov, predlagal v sprejem

Amandma odbora za urejanje prostora in varstvo okolja

10. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor sprejme amandma št. 1 k 13. členu odloka, in sicer:

V 13. členu odloka se pod E – objekti ob Koroški cesti in F – Objekti na vogalu Koroške ceste in Kočevarjeve ulice v zadnjih alineah besedilo »Maksimalna etažnost objekta: K+P+4 nadomestni z besedilom "Maksimalna etažnost objekta K +P+3".

Župan je na podlagi izida glasovanja (3 ZA, 13 PROTI od 34 prisotnih) ugotovil, DA SKLEP NI SPREJET.

11. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor sprejme Odlok o lokacijskem načrtu za del območja PPE Rt 7 – S (v delu med Kočevarjevo, Smetanovo in Kosarjevo ulico ter Koroško cesto).

Župan je na podlagi izida glasovanja (21 ZA, 5 PROTI od 34 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

11. TOČKA

ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE MARIBOR

– DRUGA OBRAVNAVA (GMS – 358)

Gradivo GMS – 358 so svetnice/svetniki prejeli v skladu s poslovnikom mestnega sveta.

Uvodno obrazložitev sta podala dr. Vesna SMAKA KINCIL, direktorica zavoda za varstvo okolja, in Branko KOSI, JP Snaga.

Stališča odbora za urejanje prostora in varstvo okolja, odbora za komunalne in gospodarske javne službe in statutarno-pravne komisije, so priložena originalu zapisnika.

Razprave ni bilo zato je župan po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 30 svetnic/svetnikov, predlagal v sprejem

12. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki z naslednjimi redakcijskimi popravki:

v preambuli se dodajo oz. popravijo objave sprememb in dopolnitev statuta (10/2002 (namesto 20), 6/2004, 13/2004, in 26/2005),
uvodni stavek v 1. členu naj glasi: "V Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki (MUV, št. 15/2003) se besedilo 33. člena nadomesti z naslednjim besedilom:…"
2. člen odloka naj glasi: "40. člen odloka se črta."

Župan je na podlagi izida glasovanja (26 ZA, 0 PROTI od 30 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

12. TOČKA

ODLOK O UREDITVENEM NAČRTU (URN) ZA DEL OBMOČJA KRČEVINA
(PPE Rt 15 – Z ) druga obravnava GMS - 440

Gradivo GMS – 440 so svetnice/svetniki prejeli v skladu s poslovnikom mestnega sveta.

Uvodno obrazložitev je podal Ljubo MIŠIČ, direktor zavoda za prostorsko načrtovanje.

Stališči statutarno-pravne komisije in odbora za urejanje prostora in varstvo okolja sta priloženi originalu zapisnika.

Razprave ni bilo, zato je župan po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 29 svetnic/svetnikov, predlagal v sprejem

13. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor sprejme Odlok o ureditvenem načrtu za del območja Krčevina (PPE Rt 15 – Z).

Župan je na podlagi izida glasovanja (25 ZA, 0 PROTI od 29 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

13. TOČKA

ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA GRUČO V ROŠPOHU – SKRAJŠANI POSTOPEK (GMS – 482)

Gradivo GMS – 482 so svetnice/svetniki prejeli v skladu s poslovnikom mestnega sveta.

Uvodna obrazložitev ni bila potrebna.

Stališči odbora za urejanje prostora in varstvo okolja in statutarno-pravne komisije sta priloženi originalu zapisnika.

V skladu s 100. členom poslovnika mestnega sveta je predlagatelj odloka na seji vložil amandma k 3. členu odloka, in sicer:

Amandma predlagatelja

14. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor sprejme amandma št. 1 k 3. členu odloka, in sicer:

Prvi odstavek 3. člena odloka se črta, tako da novi 3. člen glasi:

"Na koncu 13. člena se doda novi stavek, ki glasi. "Investitorji objektov v območju gruče bodo financirali priključitev na javno kanalizacijo, ki bo speljana do najnižje toče ob cesti v Rošpoh, na razdalji cca. 400 m od kmetije Perko."

Župan je na podlagi izida glasovanja (24 ZA, 1 PROTI od 31 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

15. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za gručo v Rošpohu z amandmajem št. 1.

Župan je na podlagi izida glasovanja (25 ZA, 2 PROTI od 31 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

14. TOČKA

SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM TOPLOTE IZ DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA MESTNE OBČINE MARIBOR (GMS – 479)

Gradivo GMS – 479 so svetnice/svetniki prejeli v skladu s poslovnikom mestnega sveta. Naknadno so prejeli gradivo H GMS – 479 – gradivo s popravki, ki jih je zahteval odbor za komunalne in gospodarske javne službe.

Stališče odbora za komunalne in gospodarske javne službe je predstavil podpredsednik odbora, Andrej STRAMLIČ. Stališče je priloženo originalu zapisnika.

V razpravi so sodelovali: Matevž FRANGEŽ, Zdravko LUKETIČ in Jože KUHAR. Postavljena so bila naslednja vprašanja in podane pripombe k posameznim členom:

Kako se bo uredilo lastniško razmerje v primerih, če so v preteklosti toplotne naprave kupili odjemalci sami?
V 36. 37. in 38. členu (poglavje XIII. reklamacija) ni izrecno določen rok za odpravo napak. 19. člen Akta o določitvi metodologije (Uradni list RS št. 47/05) določa postopke reševanja reklamacij, ki morajo biti merljivi in se jih mora dati kontrolirati.
Po 17. členu Akta o določitvi metodologije morajo biti navedene tudi karakteristike določene s sistemskimi obratovalnimi navodili ter obseg v nihanju temperature.

Dodatno obrazložitev je podal direktor JP Toplotna oskrba Maribor, mag. Viktor KRAJNC.

Župan je po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 33 svetnic/svetnikov, predlagal v sprejem

16. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor soglaša s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja Mestne občine Maribor.

Župan je na podlagi izida glasovanja (30 ZA, 0 PROTI od 33 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

15. TOČKA

TARIFNI SISTEM ZA DOBAVO IN ODJEM TOPLOTE IZ DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA MESTNE OBČINE MARIBOR (GMS – 480)

Gradivo GMS – 480 so svetnice/svetniki prejeli v skladu s poslovnikom mestnega sveta. Naknadno so prejeli gradivo H GMS – 480 – gradivo s popravki, ki jih je zahteval odbor za komunalne in gospodarske javne službe.

Stališče odbora za komunalne in gospodarske javne službe je priloženo originalu zapisnika.

V razpravi je Zdravko LUKETIČ izpostavil:

Kako se obravnava pojem povratna temperatura vode, ki ga navedeni akt navaja v svojem besedilu, in ali je ta zajeta v nižji obračun porabe?
Ali je potrebna objava v Uradnem listu RS, ali ne zadostuje le objava v Medobčinskem uradnem vestniku?
5. člen - navede se naj cena v zneskih (tolarjih).
8. člen - kaj bo vključeno v peto alineo "prevrednotovalni poslovni odhodki?"
8. člen - plače ne morejo biti neodvisen strošek ogrevanja.
11. člen – cenik nestandardnih storitev je sestavni del tarifnega sistema, zato se naj navedeni cenik vnese v tarifni sistem.
13. člen – strošek za distributivni nadzor nad gradnjo priključnega voda in toplotne postaje, ki ga plača odjemalec je previsok. Navedeni strošek naj znaša 0,5 % vrednosti investicije, in ne 1,5 % vrednosti.
Distributer mora za vsako spremembo tarifnega sistema pridobiti soglasje mestnega sveta, zato se naj to določilo vnese v tarifni sistem kot posebni člen.

Po podanih odgovorih direktorja, mag. Viktroja KRAJNCA, je župan po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 34 svetnic/svetnikov, predlagal v sprejem amandma k 13. členu tarifnega sistema. Predlog zanj je podal svetnik Zdravko LUKETIČ.

17. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor sprejme amandma št. 1 k 13. členu tarifnega sistema, in sicer:

"V prvem stavku 13. člena se vrednost 1,5 % nadomesti z vrednostjo 0,5 %."

Župan je na podlagi izida glasovanja (23 ZA, 1 PROTI od 34 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

18. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor soglaša s Tarifnim sistemom za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja Mestne občine Maribor z amandmajem št. 1.

Župan je na podlagi izida glasovanja (30 ZA, 0 PROTI od 34 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

16. TOČKA

LETNI PROGRAM ŠPORTA ZA LETO 2006 (GMS – 483)

Gradivo GMS – 483 so svetnice/svetniki prejeli v skladu s poslovnikom mestnega sveta.

Uvodno obrazložitev je podal mag. Rudi BRAČIČ, direktor zavoda za šport.

Stališče odbora za kulturo, šolstvo in šport je priloženo originalu zapisnika.

V razpravi so dr. Alojz KRIŽMAN, Jože KUHAR, Bogdan ČEPIČ, Pavel KRISTAN, Marjan BAČKO, Tone GAČNIK in Andrej VERLIČ podprli letni program športa in predlagali, da se v prihodnje nadaljuje izgradnja urbanih športnih objektov sorazmerno po vsem mestu, in da je v bodoče potrebno nameniti več sredstev za tekoče vzdrževanje športnih objektov.

Župan je po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 36 svetnic/svetnikov predlagal v sprejem

19. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor sprejme letni program športa v letu 2006.

Župan je na podlagi izida glasovanja (33 ZA 0 PROTI od 36 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

Op. Magnetogram razprav je priložen originalu zapisnika.

17. TOČKA

OBRAZLOŽITEV POSTAVK CENIKA REDNEGA VZDRŽEVANJA JKP NIGRAD D.D. MARIBOR, PO ZAHTEVI IZ 2. TOČKE 17. SKLEPA 31. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE MARIBOR, 03.10.2005 (GMS – 481)

Gradivo GMS – 481 so svetnice/svetniki prejeli v skladu s poslovnikom mestnega sveta.

Uvodno obrazložitev je podal Vili EISENHUT, direktor komunalne direkcije.

Stališče odbora za komunalne in gospodarske javne službe je priloženo originalu zapisnika.

V razpravi so sodelovali: Rok PEČE, Dragica BAČANI, Stanislav HOLC, Matevž FRANGEŽ in Ernest DRAŠ. Razpravljavci niso bili zadovoljni s predloženim gradivom. Menili so, da nad opravljenim delom in izstavljenimi računi JP Nigrad Mesna občina Maribor nima zadostnega nadzora in da bi morala biti poraba proračunskega denarja bolj transparentna ter zahtevali, da se seje mestnega sveta udeležijo predstavniki Nigrada.

Matevž FRANGEŽ je podal proceduralni predlog za prekinitev razprave, zato je župan po ugotovljeni prisotnosti, prisotnih je bilo 36 svetnic/svetnikov, predlagal v sprejem

20. SKLEP:

Mestni svet Mestne občine Maribor prekinja razpravo, mestna uprava pa naj pri ponovni obravnavi točke zagotovi prisotnost predstavnikov JP Nigrad d.d. Maribor.

Župan je na podlagi izida glasovanja (27 ZA, 0 PROTI od 36 prisotnih) ugotovil, DA JE SKLEP SPREJET.

Op. Narejen je magnetogram razprav in je priložen originalu zapisnika

Seja je bila zaključena ob 18.00 uri.

VODJA

SLUŽBE MESTNEGA SVETA

Branko GREGORIČ, univ.dipl.org.

ŽUPAN

MESTNE OBČINE MARIBOR

Boris SOVIČ, univ.dipl.inž.el.