Maribor potrebuje tudi severni del zahodne obvoznice

Pripravljena je idejna zasnova za severni del zahodne obvoznice.

V okviru priprave strokovnih podlag za Strategijo prostorskega razvoja in prostorskega reda v Mestni občini Maribor je izdelana študija prostorskih možnosti za izvedbo severnega dela zahodne obvoznice.

Kratka utemeljitev

Na relaciji vzhod-zahod na levem bregu Drave doslej zaradi prostorskih omejitev še ni nobene nove prometnice. Težave s prometom so se ob starem mestnem jedru reševale z uvajanjem enosmernih ulic. Te so danes ob konicah prometno le še omejeno prepustne in niso sposobne prevzeti bodočih prometnih obremenitev.

Težave povečanega tranzitnega prometa v smeri vzhod - zahod in mestnega prometa na relaciji Tabor, Studenci, Ruše, so se začele reševati z izgradnjo Koroškega mostu in rekonstrukcijo glavne ceste Brestrnica - Maribor. S tem pa je mesto dobilo izrazito povečan promet z vzhoda, ki ga mestne prometnice v sedanjem gabaritu sposobne prevzeti brez novih potez.

Prebivalci mesta vedno bolj zahtevajo povečanje območij za pešce in kolesarje, vendar je zaradi obstoječih gabaritov prometnic težko zanje zagotoviti prostor. Radikalno zaprtje širšega območja ob starem mestnem jedru za promet pa prav tako ni primerna rešitev, saj bi negativno vplivala na vedno uspešnejše oživljanje starega mestnega jedra.

Zaradi navedenih razlogov je nujno potrebno zagotoviti novo prometno povezavo na relaciji vzhod-zahod, to je severni del mariborske zahodne obvoznice, ki bi povezoval križišče ob zaključku Koroškega mostu in Gosposvetske ceste s Šentiljsko cesto in Košaki. Povezava bi razbremenila staro mestno jedro prometa, omogočila vzpostavitev peš con in druge pozitivne učinke.

Predvideni sta varianti Sever in Jug. V obeh je predviden mestni priključek.

Varianta Jug

Cesta je predvidena kot dvopasovna cesta širine 2x3.50m z ločilnim pasom širine 1.5 m. Trasa se prične tik za Koroškim mostom. Obstoječa notranja pasova se začneta spuščati in potekata pod obstoječim krožiščem na Gosposvetski. Zunanja pasova se nespremenjeno priključujeta v krožišče. Obstoječi priključni krak krožnega križišča iz severne strani se uporabi kot priključek na severno obvoznico v smeri proti severu, s pospeševalnim in zaviralnim pasom. Za priključkom se zgornja pasova spustita na spodnji nivo. Trasa poteka v vkopu.

Na Vrbanski cesti preide trasa iz odprtega vkopa v pokrit vkop. Zunanja pasova severne obvoznice se priključita v predvideno krožno križišče po veljavnem lokacijskem načrtu na Vrbanski cesti. V nadaljevanju poteka severna obvoznica kot dvopasovna cesta v pokritem vkopu pod obstoječim sadovnjakom. Zgornji rob objekta je predviden okoli 2m pod obstoječim terenom. Takšna ureditev omogoča ponovno zasaditev sadovnjaka. Nato preide trasa iz pokritega vkopa v tunel pod Kalvarijo in Mestnim vrhom. Del trase poteka tik pod mestnim parkom, zato je na tem območju predviden pokrit vkop, nato ponovno preide v tunel do podzemnega enopasovnega krožnega križišča. Južni krak iz podzemnega krožnega križišča priključuje center mesta – Prešernovo ulico v obvoznico. Severni krak je namenjen izključno za dostop intervencije v primeru nesreče ali požara v tunelu. Zaradi večje prometne prepustnosti križišča sta predvidena dva bypasa z zaviralnim pasom dolžine 200 m in dvema pospeševalnima pasoma dolžine 250 m.

Pri izhodu iz tunela je dvopasovno krožno križišče, ki je namenjeno priključevanju Šentiljske ceste na Severno obvoznico. Priključevanji na sever in jug sta mišljeni kot variantni rešitvi, na koncu bo izbrana le ena. Viadukt v nadaljevanju prečka Šentiljsko cesto, železniško progo Maribor – Šentilj in Hitro cesto Maribor – Pesnica. Na viadukt se priključuje Hitra cesta v smeri Pesnica Maribor in v smeri Severna obvoznica Maribor. Takšna ureditev ne zahteva postavitve semaforjev in je iz vidika prometne prepustnosti ugodnejša od klasičnih diamantnih priključevanj s semaforji.

Promet v/iz Košakov bo preko dvopasovnega krožnega križišča. V dvopasovno krožno križišče se priključuje Hitre cesta v smeri Maribor – Pesnica in v smeri Severna obvoznica – Pesnica. Tretji krak je namenjen priključevanju Košakov na Severno obvoznico in s tem tudi na Hitro in Šentiljsko cesto.

Četrti krak je namenjen kasnejšemu nadaljevanju severne obvoznice s priključkom na avtocesto. Predvidena rešitev upošteva tudi morebitno kasnejše priključevanje Severne obvoznice na avtocesto, kar je tudi trasno izrisano. Predvideno je polovično priključevanje v smeri v/iz Ljubljane. Polno priključevanje ni smiselno, saj se lahko prometni tokovi iz Lenarta in Šentilja že v Pesnici usmerijo na Hitro cesto.

Varianta Sever

Cesta je predvidena kot dvopasovna cesta širine 2x3.50m s tem, da jo je možno kasneje dograditi v štiripasovno cesto.

Trasa se prične tik za Koroškim mostom, nato se počasi spušča in poteka pod obstoječim križiščem Gosposvetska – Koroški most. Zunanja pasova se nespremenjeno priključujeta v krožno križišče. Obstoječi priključni krak krožnega križišča iz severne strani se uporabi kot priključek na severno obvoznico v smeri proti severu, s pospeševalnim in zaviralnim pasom. Za priključkom se zgornja pasova spustita na spodnji nivo. Od tu poteka trasa v vkopu kot štiripasovna cesta.

Na Vrbanski cesti preide trasa iz odprtega vkopa v pokrit vkop. Na Vrbanski cesti je predvideno enopasovno krožno križišče s priključnimi rampami na Severno obvoznico. Rampe se priključujejo na severno obvoznico s pospeševalnima pasovoma dolžine 250m in zaviralnima pasovoma dolžine 200m. Pod krožnim križiščem poteka severna obvoznica kot dvopasovna cesta v pokritem vkopu preko travnika na območju kmetijske šole. Zgornji rob objekta je predviden okoli 2m pod obstoječim terenom, kar omogoča ponovno ureditev travnika. Trasa nato preide iz pokritega vkopa v tunel.

Na območju Treh ribnikov poteka cesta na krajšem odseku v pokritem vkopu. V pokritem vkopu je predvideno dvopasovno podzemno krožno križišče. Južni krak iz podzemnega krožnega križišča priključuje center mesta – Prešernovo ulico v obvoznico. Preko severnega kraka se na severno obvoznico priključuje Ribniško selo. Ta krak je namenjen tudi za dostop intervencije v primeru nesreče ali požara v tunelu. Za pokritim vkopom preide trasa v tunel, kjer poteka vse do predvidenega dvopasovnega krožnega križišča, ki je namenjeno priključevanju Šentiljske ceste na severno obvoznico. Priključevanji na sever in jug sta mišljeni kot variantni rešitvi, na koncu bo izbrana le ena.

Viadukt v nadaljevanju je namenjen prečkanju Šentiljske ceste, Železniške proge Maribor – Šentilj in Hitre ceste Maribor – Pesnica. Na viadukt se priključuje Hitra cesta v smeri Pesnica Maribor in v smeri Severna obvoznica Maribor. Takšna ureditev ne zahteva postavitve semaforjev in je iz vidika prometne prepustnosti ugodnejša od klasičnih diamantnih priključevanj s semaforji.

Promet v/iz Košakov bo možen preko dvopasovnega krožnega križišča. V dvopasovno krožno križišče se priključuje Hitra cesta v smeri Maribor – Pesnica in v smeri Severna obvoznica – Pesnica. Tretji krak je namenjen priključevanju Košakov na Severno obvoznico in s tem tudi na Hitro in Šentiljsko cesto.

Četrti krak je namenjen nadaljevanju severne obvoznice s priključkom na avtocesto. Predvidena rešitev upošteva tudi morebitno kasnejše priključevanje Severne obvoznice na avtocesto, kar je tudi trasno izrisano. Predvideno je polovično priključevanje v smeri v/iz Ljubljane. Polno priključevanje ni smiselno, saj se lahko prometni tokovi iz Lenarta in Šentilja že v Pesnici usmerijo na Hitro cesto.

Mestni priključek

Mestno priključevanje se prične v Prešernovi ulici, v križišču z Razlagovo ulico. Predvidoma za Razlagovo ulico se prične trasa spuščati in najkasneje v križišču z Maistrovo ulico že poteka pod njo. Trasa bo potekala v pokritem vkopu s tehnologijo gradnje top-down. Na ta način izgradnja praktično nima vpliva na starejše hiše, posegi v okolje pa so minimalni. Po izgradnji se bo v Prešernovi ulici vzpostavilo prvotno stanje, na območju osnovne šole Bratov Polančič je možna vzpostavitev cone za pešce. V območju Tomšičevega drevoreda preide trasa iz pokritega vkopa v tunel.

Pri Varianti Jug se mestni priključek priključuje na severni del zahodne obvoznice v podzemnem krožnem križišču pod Kalvarijo, pri Varianti Sever pa v podzemnem krožnem križišču za tremi ribniki na območju mestnega parka.

Nadaljnje aktivnosti

Severni del zahodne obvoznice bo vključen v Strategijo prostorskega razvoja in prostorskega reda Mestne občine Maribor, zaradi česar je bilo nujno izdelati študijo prostorskih možnosti za izvedbo te poteze.

Dokončna varianta bo izbrana v postopku izdelave in sprejemanja prostorske dokumentacije (strokovne podlage za izdelavo idejnega projekta).

Mestna občina Maribor bo predlagala, da se poteza uvrsti v nacionalni program izgradnje avto cest in priključnih cest. Ministrstvo za promet mora biti pobudnik izdelave lokacijskega načrta, katerega izdelavo vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvu bo zaradi tega ta pobuda tudi formalno posredovana.