Poročilo o stanju okolja in ukrepi lokalne skupnosti

Zakon o varstvu okolja iz leta 2004 obvezuje mestne občine, da pripravijo celovit dokument o stanju okolja in ga tudi predstavijo strokovnim in zainteresiranim javnostim. Mestna občina to sistematično počenja že vrsto let.

Zakon o varstvu okolja iz leta 2004 obvezuje mestne občine, da pripravijo celovit dokument o stanju okolja in ga tudi predstavijo strokovnim in zainteresiranim javnostim. Mestna občina to sistematično počenja že vrsto let. Lokalne skupnosti morajo vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, pri nas na spletni strani www.maribor.si.



ZRAK
Stanje kvalitete zraka v Mariboru se spremlja v okviru Republiške merilne mreže ANAS in delno v okviru občinske merilne mreže že od leta 1978. Onesnaževalci zraka z žveplovim dioksidom in prašnimi delci, ki so glavni pokazatelji zimske onesnaženosti zraka, so predvsem kurišča, promet in industrija.

Žveplov dioksid. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom kot že leta poprej ni bila čezmerna. Nikjer niso bile izmerjene prekoračitve mejne dnevne in urne vrednosti in v letih 2001 do 2004 se srednja letna vrednost le malo spreminja. Tudi neuradni podatki za leto 2005 kažejo na trend zniževanja koncentracij SO2. V kurilni sezoni 2004/2005 je bila izmerjena povprečna koncentracija SO2 na merilnem mestu Maribor Center 9 g/m3, kar je precej pod mejno koncentracijo za varstvo zavarovanih naravnih vrednot, ki znaša 20 g/m3.

Dušikov dioksid. Srednja letna vrednost dušikovega dioksida že nekaj let ni presegla mejne letne vrednosti, pa tudi prekoračitve mejne urne, opozorilne in alarmne vrednosti se niso pojavljale.
Težke kovine (svinec, kadmij in cink) v prašnih usedlinah. Srednja letna vrednost že nekaj let ni presegla mejne letne vrednosti.
Prašni delci. Pri prašnih delcih (delci PM10) je strožja nova zakonodaja povzročila, da so mejne vrednosti 40 µg/m3 presežene, čeprav so sedanje vrednosti bistveno nižje od vrednosti v devetdesetih letih. Srednja koncentracija delcev PM10 v letu 2004 je bila na Taboru nekoliko pod mejno letno vrednostjo, v Centru, kjer se v splošnem pojavljajo višje koncentracije kot na Taboru, pa nad mejno in dopustno vrednostjo. Povprečna letna vrednost delcev v zraku na obeh merilnih mestih je po neuradnih podatkih tudi v letu 2005 znašala 43 µg/m3. V Centru je bila nižja kot v prejšnji dveh letih, na Taboru pa višja kot v zadnjih letih.
Ogljikov monoksid. Onesnaženost zraka z ogljikovim monoksidom je bila v letih 2003 in 2004 nizka, saj nobena izmerjena 8-urna vrednost ni presegala mejne. Tega onesnaževala je bistveno več v zraku v zimskem kot v poletnem času, kar lahko pripišemo kuriščem in drugačnih zgorevalnim razmeram v vozilih. Koncentracije v zadnjih letih so precej nižje kot v devetdesetih letih.
Ozon. Srednja letna vsebnost ozona v zraku je bila v letih 2002 do 2004 spremenljiva, z najvišjo vrednostjo leta 2003 in najnižjo leta 2004. Z uveljavitvijo nove uredbe za ozon v letu 2003 je za varovanje zdravja ljudi določena le ciljna (dejansko bo začela veljati šele leta 2010) 8-urna vrednost (višja kot v starem predpisu!), ki je v Centru in na Taboru redko presežena, medtem ko je na Pohorju 107 dni s preseženo vrednostjo nad dovoljeno.
Ko govorimo o kakovosti zraka na izbranih merilnih mestih, s tem mislimo tudi na druga bivalna okolja v mestni občini Maribor, za katera ne veljajo bistveno drugačne ugotovitve. Seveda obstajajo lokalne razlike zaradi bolj ali manj gostega prometa, večje ali manjše porabe goriv za ogrevanje, gostote poselitve in prisotnosti takšnih ali drugačnih industrijskih virov. Na lokalno kakovost pa ne vplivajo samo lokalni viri, temveč lahko zračne gmote prenašajo onesnažen zrak v in iz bližnje in daljne okolice.

ODPADKI
Mestna občina Maribor je julija 2003 sprejela nov Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, s katerim se določa način ravnanja s komunalnimi odpadki, obveznosti izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki ter obveznosti povzročiteljev komunalnih odpadkov na območju mestne občine Maribor.
Ločeno zbiranje odpadkov. Količine ločeno zbranih frakcij na izvoru se iz leta v leto povečujejo, saj je bilo lani skupno vseh ločeno zbranih frakcij 16.100 t (2004 zbranih 10.300 t) ter 4300 t (2004 pa 4500 t) biološko razgradljivih odpadkov. Razlog je v širjenju območja, kjer je uvedeno ločeno zbiranje, povečanju števila posod za ločeno zbiranje ter v boljšem sodelovanju občank in občanov. V drugi polovici leta 2004 smo pričeli skupaj s Snago in družbo Slopak celovito akcijo informiranja in osveščanja javnosti. Cilj je zmanjšati količino ostankov odpadkov.
Kompostarna in mehansko biološka obdelava. Nadaljevale so se aktivnosti glede izdelave projektov za mehansko biološko obdelavo odpadkov na lokacijah kompostarne in ROMB-a. Kompostarna je v izgradnji. Spremljevalni objekti so zaključeni. Letos bo zgrajena hala, naslednje leto pa nabavljena in nameščena oprema.
Gradbeni odpadki. Na podlagi novih pravilnikov s področja ravnanja z gradbenimi odpadki so po zaprtju odlagališča za nenevarne odpadke na Pobrežju na širšem področju MOM družbe Gokop, Cestno podjetje Maribor in družba Strmšnik iz Selnice ob Dravi pridobile ustrezna dovoljenja za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov ter na podlagi navedenega pričeli z opravljanjem dejavnosti v letu 2004. Ob navedenih družbah izvaja dejavnost zbiranja gradbenih odpadkov tudi podjetje Snaga (v zbirnih centrih od občanov ter direktno od nekaterih povzročiteljev), ki za predelavo primerne gradbene odpadke predaja v predelavo že navedenim pooblaščenim predelovalcem.
Odlagališče. Na odlagališču komunalnih odpadkov na Pobrežju, ki je prenehalo obratovati februarja 2004 potekajo sanacijska dela in redni monitoring vplivov na okolje. Preostanek odpadkov se sedaj balira v Surovini in se dnevno dovaža v skladišče baliranih odpadkov Dogoše. Preučujejo se možnosti trajne sanacije gramoznice Dogoše in rekultiviranje površin. Za odlagališče Vihra je že pripravljena odločitev za mestni svet o nakupu potrebnih zemljišč. Sedaj ima prvič v zadnjih desetletjih svet lokalne skupnosti možnost odločiti o nakupu potrebnih zemljišč na zazidljivem zemljišču.
Nevarni odpadki. V pripravi je projekt sanacije odlagališča nevarnih odpadkov. Usklajevanja s pristojnim ministrstvom so v teku.

VODE
Podzemne in pitne vode. Z vodo iz Mariborskega vodooskrbnega sistema se oskrbujejo prebivalci 13 občin. Nepremišljeno in nestrokovno ravnanje z odpadnimi materiali in vodami v preteklosti so vplivali na obremenitve podzemne vode z nevarnimi snovmi.

Na osnovi podatkov imisijskega monitoringa na vodovarstvenih območjih podzemnih voda Vrbanski plato, Dravsko polje, Selnica - Ruše in Ceršak je ocenjeno, da so se obremenitve podzemne in pitne vode v obdobju 1998 – 2004 zmanjšale. Neugodna pa je še vedno ugotovljena prisotnost posameznih pesticidov, katerih raba je omejena ali prepovedana (na primer atrazina) na nekaterih območjih podzemnih voda. Mejna vrednost za posamezno spojino 0.1 g/l pa ni presežena. Neugodno se ocenjujejo trendi naraščanja obremenitev z nitrati. Zaskrbljujoče je občasno pojavljanje posameznih industrijskih kemikalij v sledovih iz virov, katerim je težko določiti natančno lokacijo.

Vodovodno omrežje. Na vodovodno omrežje v Mestni občini Maribor je priključenih 96 % prebivalcev. Nadaljevala se je sanacija in izgradnja omrežja pitne vode. Rezultat sanacije omrežja pitne vode je bil poleg znižanja izgub pitne vode v omrežju predvsem ukinitev kloriranja pitne vode. Vodovodno omrežje se konstantno širi na podlagi sprejetaga programa Voda. Zaradi klimatskih sprememb, ki bodo predvidoma prinesle manj padavin, je pomembna naloga dokončanje aktivne zaščite z bogatenjem na Vrbanskem platoju ter čimprejšnje zavarovanje vodnega vira v Selniški dobravi za možno dolgoročno izkoriščanje.
Kanalizacijsko omrežje. V urbanem delu Mestne občine Maribo je na kanalizacijsko omrežje priključenih okoli 80 % prebivalcev. Omrežje se konstantno širi, pripravljen pa je projekt dogradnje manjkajočih odsekov v naslednjih letih.

NARAVA
Mestna občina Maribor je v preteklem obdobju izdelala kartiranje habitatnih tipov, kar je obsežna in kvalitetna strokovna naloga in hkrati podlaga za načrtovanje in rabo prostora. Kot nadgradnjo bo potrebno opraviti še kartiranje biotske raznovrstnosti. Oboje bo upoštevano v največji meri pri pripravi strategije prostorskega razvoja občine.

HRUP
Za področje varstva pred hrupom je zelo pomembno, da se v prostorskih aktih določijo območja, ki potrebujejo posebno varstvo pred hrupom ter ločijo območja predvidena za stanovanjska naselja in območja predvidenih za industrijo in druge proizvodne dejavnosti. Izdelane so že strokovne podlage za karto območij stopenj varstva pred hrupom. Razdelitev mesta na območja z različnimi stopnjami varstva pred hrupom in informacijski sistem, ki vsebuje vse potrebne informacije o varstvu pred hrupom, predstavljata izhodišče pri načrtovanju različnih dejavnosti v prostorsko izvedbenih aktih na območju mestne občine Maribor.