Poročilo o pregledu zaključnega računa proračuna Mestne občine Maribor za leto 2005

MESTNA OBČINA MARIBOR

Nadzorni odbor

Datum: 22. junij 2006

POROČILO O PREGLEDU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA MESTNE OBČINE MARIBOR ZA LETO 2005

I. UVOD

Nadzor nad izvrševanjem proračuna Mestne občine Maribor je bila glavna naloga nadzornega odbora v letu 2005. V ta namen je nadzorni odbor med letom pregledoval mesečna poročila o izvrševanju proračuna, se seznanil s poročilom o opravljenih notranjih revizijah v oddelkih mestne uprave Mestne občine Maribor in v skladu s sprejetim odlokom o proračunu za leto 2005 nadziral prerazporeditve sredstev, ki jih je odobril župan med letom.

Nadzorni odbor je nadziral tudi izvrševanje proračuna v času začasnega financiranja.

Predlog poročila je nadzorni odbor predal v pregled mestni upravi, ki je podala svoja pojasnila in stališča. Nadzorni odbor je v poročilo vključil pripombe, ki so vsebinsko spreminjale predlog poročila in pojasnjevale določene postavke v zaključnem računu.

II. CILJI IN PODROČJA NADZORA

Nadzorni odbor je pregledal Zaključni račun proračuna za leto 2005 z namenom:

ugotoviti, ali so gibanja sredstev in stanja sredstev pravilno izkazana,
preveriti finančno poslovanje občine kot pravne osebe,
ugotoviti, ali so podatki v zaključnem računu skladni s podatki v knjigah, ali so poslovne

knjige pravilno vodene, ali je računovodstvo vodeno skladno z veljavnimi predpisi,

preveriti popolnost in zakonitost prejemkov in izdatkov,
preveriti izkazan letni rezultat in premoženjsko stanje,
preveriti pravilnost izkaza sredstev in virov sredstev.

Nadzorni odbor je v okviru pregleda zaključnega računa pregledal naslednja področja in/ali postavke:

dolgoročna in namenska sredstva
obveznosti neposrednih uporabnikov proračunskih sredstev ob koncu leta v breme proračuna prihodnjega leta,
prerazporejanje proračunskih sredstev tekom leta 2005,
prihodke proračuna: davki na dohodek in dobiček, prihodki od taks, prihodki od udeležbe na dobičku, prihodki od drugih najemnin, prihodki od koncesij, prihodki od komunalnih prispevkov,
odhodke proračuna,
gospodarjenje s poslovnimi prostori,
finančno poslovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti,
oddajo investicijskih del in nabavo opreme.

Pri tem je uporabil kot gradivo oziroma dokumentacijo naslednje dokumente:

zaključni račun proračuna mestne občine Maribor za leto 2005,
proračun za leto 2005,
koncesijske pogodbe in pogodbe o upravljanju z občinskim premoženjem,
knjigovodske dokumente,
pogodbe s posrednimi porabniki proračunskih sredstev,
odredbe za izplačilo sredstev proračuna,
dokumentacijo oddelka za finance v zvezi s prerazporejanjem proračunskih sredstev,
letna poročila javnih podjetij za leto 2005,
letna poročila javnih zavodov za šport,
poročilo notranje revizije,
razpisno dokumentacijo izbranih investicijskih del in nabav.

III. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Ker proračun v začetku leta 2005 še ni bil sprejet, je poslovanje mestne občine do sprejetja proračuna potekalo v skladu z določili Zakona o javnih financah o začasnem financiranju občine. Župan je sprejel sklep o začasnem financiranju za prvo trimesečje leta 2005, mestni svet pa je v marcu sprejel sklep o začasnem financiranju za drugo trimesečje. Višina sredstev porabe je bila s tema sklepoma določena v enaki višini, kot je bila poraba v preteklem letu sorazmerno s časom do sprejetja proračuna za leto 2005.

Odlok o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2005 je na podlagi 2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00, 10/02, 6/04 in 13/04) sprejel Mestni svet Mestne občine Maribor na 28. redni seji, dne 10. junija 2005.

S proračunom je bila določena višina sredstev porabe za posamezno proračunsko postavko. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščene osebe.

Na podlagi Statuta Mestne občine Maribor in Odloka o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2005 je župan določil odredbodajalce, ki so bili pooblaščeni za izdajo odredb za plačila v breme proračunskih sredstev Mestne občine Maribor.

V 6. členu omenjenega odloka je določeno, da lahko župan izjemoma na osnovi utemeljenega predloga pooblaščenih odredbodajalcev odobri prerazporeditev proračunskih sredstev med proračunskimi postavkami v okviru finančnega načrta neposrednega uporabnika. Skupno povečanje ali zmanjšanje pravic porabe posamezne proračunske postavke znotraj področja proračunske porabe, ki jo predlaga odredbodajalec, ne sme presegati 10% sredstev na proračunski postavki v sprejetem finančnem načrtu. Župan lahko odloča o prerazporeditvah med proračunskimi postavkami znotraj področij družbenih dejavnosti in znotraj področij komunalnih dejavnosti v višini 3% sredstev, planiranih v sprejetem finančnem načrtu področja. V zaključnem računu so spremembe od sprejetega plana na podlagi odredbe župana prikazane v stolpcu veljavni proračun.

Zakon o javnih financah v drugem odstavku 34. člena določa, da so neposredni uporabniki dolžni zagotavljati popolno in pravočasno pobiranje prejemkov proračuna iz svoje pristojnosti ter izločanje teh prejemkov v proračun. Župan je z navodilom o izvrševanju proračuna za leto 2005 določil skrbnike prihodkov.

IV. DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE

Dne 1.1.2005 je znašala vrednost dolgoročnih sredstev mestne občine Maribor 99,3 milijard SIT, ob koncu leta 2005 pa 96,0 milijard SIT. Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju so se v letu 2005 zmanjšala za 3,27 milijarde SIT. Del tega zmanjšanja je posledica uskladitve stanj v otvoritveni bilanci za leto 2005 v poslovnih knjigah mestne občine Maribor s stanjem, ki ga vodijo javna podjetja (2,3 milijarde SIT) ter Javni medobčinski stanovanjski sklad (1,9 milijarde SIT). Čeprav so se v letu 2005 vzporedno knjižile vse spremembe stanja dolgoročnih sredstev v javnih podjetjih in v računovodstvu mestne občine Maribor in bi naj bila zato stanja usklajena, nadzorni odbor ugotavlja, da ob koncu leta ponovno prihaja do velikih razlik. Mariborski vodovod izkazuje v svojih evidencah za 98 milijonov SIT nižjo vrednost sredstev v upravljanju, Nigrad za 329 tisoč SIT nižjo vrednost, Snaga pa za 126 milijonov višjo vrednost sredstev v upravljanju kot jo izkazuje mestna občina Maribor.

Mestna uprava pojasnjuje, da je mestna občina Maribor ob zaključku leta 2005 vrednost teh sredstev uskladila z javnimi podjetji, ki so z žigom in podpisom posredovanega IOP obrazca jamčila za usklajenost. Na osnovi potrjenih IOP obrazcev so terjatve za sredstva, dana v upravljanje, tudi knjižene v poslovnih knjigah.

Nadzorni odbor ugotavlja, da višina sredstev, danih v upravljanje javnim podjetjem, kljub usklajevanju stanja z IOP obrazci v njihovih poslovnih knjigah ni usklajena s stanjem sredstev, kot ga izkazuje občina.

Na predlog inventurne komisije in po potrditvi inventurnega elaborata v mestnem svetu so bile ob koncu leta 2005 odpisane investicije v teku in sicer 13 postavk investicij v izgradnjo kanalizacije v skupni vrednosti 800 milijonov SIT ter 15 postavk investicij v izgradnjo cest v skupni vrednosti 463 milijonov SIT. Te investicije so bile zaključene v preteklih letih, vendar se po dokončanju del niso aktivirale ter prenesle na upravljalca. Zaradi tega je izkazana vrednost osnovnih sredstev, ki jih mestna občina Maribor daje v upravljanje Nigradu sedaj mnogo nižja kot je njihova dejanska vrednost, kar ima za posledico, da se obračunava prenizka amortizacija in se tem izkazujejo prenizka razpoložljiva sredstva za investicije, obenem pa se posledično povečuje dobiček podjetja.

Mestna uprava navaja, da je šlo za investicije začete v letih od 1994 do 1999 in so bile izkazane v poslovnih knjigah, ker računovodska služba ni prejela komisijskih zapisnikov oziroma pogodb o prenosu sredstev v upravljanje.

Ugotovitev:

Nadzorni odbor ugotavlja, da je mestna občina Maribor v letu 2005 odpisala 1,5 milijarde SIT investicij v teku. Znesek odpisov sredstev je izredno visok in je posledica neizvajanja predpisanih postopkov dela s strani pristojnih služb. Nadzorni odbor je zavzel stališče, naj pristojne službe preverijo, ali so investicije, ki jih je mestna občina Maribor odpisala, predane v upravljanje Nigradu in pravilno ovrednotene. V primeru, da v poslovnih knjigah Nigrada ta sredstva niso evidentirana, se naj zavedejo tudi vrednostno in se naj obračuna pravilna amortizacija.

V letu 2005 je bil opravljen tudi odpis investicij v teku v projekt CEGOR v višini 185 milijonov SIT. Sredstva so se vlagala v projekte in pripravljalna dela za razne variante odlagališč odpadkov, ki nato niso bile realizirane, kar kaže na negospodarno ravnanje s sredstvi.

Na kontih investicij v teku je še vedno investicija v čistilno napravo v višini 2,1 milijarde SIT. Ob aktiviranju čistilne naprave mestna občina Maribor ni zahtevala, da se ji prizna solastniški delež na čistilni napravi v višini njenih vloženih sredstev v izgradnjo čistilne naprave, tako da so investirana sredstva še vedno izkazana kot investicija v teku, kljub temu, da čistilna naprava obratuje že od junija 2002.

Mestna uprava navaja, da so bila sredstva vložena v nakupe zemljišč, pa tudi v izgradnjo kolektorja, ki pa se ne nanaša na samo čistilno napravo. Komunalna direkcija naj ugotovi, kolikšen del sredstev se nanaša na izgradnjo kolektorja in ga naj tudi preda v upravljanje, ostali del pa je potrebno odpisati v breme splošnega sklada.

Ugotovitev:

Mestna občina Maribor še vedno vodi na kontih investicij v teku sredstva, investirana v izgradnjo čistilne naprave, čeprav je čistilna naprava začela z rednim obratovanjem že juniju let 2002. Višina vloženih sredstev znaša 2,1 milijarde SIT.

Stališče nadzornega odbora je, da je potrebno sredstva, investirana v izgradnjo čistilne naprave, ki se vodijo na kontih investicij v teku, aktivirati oziroma razčistiti. Zemljišča, ki so bila nabavljena za lokacijo čistilne naprave, je potrebno vključiti v premoženje mestne občine Maribor ter vloženih sredstev občina ne sme odpisati.

Javni podjetji Nigrad in Mariborski vodovod sta ponovno, kot že vsa leta, izkazali izgubo pri gospodarjenju s sredstvi, ki jih daje mestna občina Maribor v upravljanje. Nigrad je v letu 2005 izkazal izgubo v višini 1,3 milijarde SIT, Mariborski vodovod pa v višini 23 milijonov SIT.

Tudi JP Snaga, ki je še v letu 2004 poslovalo z dobičkom v višini 133,6 milijonov SIT, je v letu 2005 prvič izkazalo izgubo v višini 64,8 milijonov SIT in to kljub temu, da ji je mestna občina Maribor v tem letu prepustila vsa sredstva ekološkega tolarja, katerih višina je v letu 2004 znašala 230 milijonov SIT.

Javna podjetja so pokrila zgornje zneske izgube z zmanjšanjem vrednosti sredstev v upravljanju in za višino izgube zmanjšala razpoložljivo višino sredstev amortizacije. Izgube se v javnih podjetjih pojavljajo samo v podbilancah sredstev občine, medtem ko v skupnih bilancah izkazujejo visoke dobičke. Dobiček se izplačuje vsem lastnikom, in se s tem preliva tudi v privatni kapital, izguba pa ostaja občinam.

Mestna uprav pojasnjuje, da je odpis amortizacije problem veljavne zakonodaje, ki onemogoča pokritje obračunane amortizacije z ustreznim dvigom cen.

Ugotovitev:

Z odpisi sredstev amortizacije zaradi izgub v javnih podjetjih se zmanjšujejo sredstva mestne občine Maribor.

Nadzorni odbor je zavzel stališče, da je potrebno uvesti ustrezen nadzor s strani mestne občine Maribor nad poslovanjem javnih podjetij, saj se izguba lahko zmanjša tudi oziroma doseže dober rezultat poslovanja tudi z zniževanjem stroškov in ne samo z dvigom cen.

V. NAMENSKA SREDSTVA

Zakon o javnih financah določa, kateri so namenski prejemki proračuna po zakonu. Občine lahko z odlokom o proračunu določijo tudi druge vrste namenskih prihodkov in izdatkov proračuna. V 44. členu zakon določa, da se neporabljena namenska sredstva iz preteklega leta prenesejo v proračun za tekoče leto.

Nadzorni odbor je hotel preveriti stanje namenskih sredstev na področjih prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč, okoljske dajatve za obremenitev okolja zaradi odlaganja odpadkov in odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda. Nadzorni odbor je ugotovil, da mestna občina Maribor nima evidence stanja in porabe namenskih sredstev na teh postavkah.

Letna poraba po virih namenskih sredstev se spremlja samo na nekaterih postavkah v komunalni direkciji. V zaključnem računu je zaradi tega prikazano samo, da je bilo v letu 2005 zbranih 4,7 milijarde namenskih sredstev. Občina nima evidence, koliko je bilo v proračun za leto 2005 preneseno neporabljenih namenskih sredstev iz preteklih let, kolikšna je bila poraba v letu 2005 in koliko namenskih sredstev se bo preneslo v proračun za leto 2006.

Mestna uprava navaja, da je v 3. členu Odloka o proračunu mestne občine Maribor za leto 2005 med viri financiranja načrtovanih odhodkov in drugih izdatkov naveden ostanek namenskih prihodkov konec leta 2004 in sicer v višini 993,7 mio SIT. V zadnjem odstavku 5. člena je zapisan celoten obseg neporabljenih prihodkov, ki je vključen med odhodke za leto 2005. Specifikacija neporabljenih namenskih sredstev iz leta 2004 po vrstah je razvidna iz tabele na str.77 v proračunu za leto 2005, vključitev med prihodke pa je prikazana v finančnih načrtih za leto 2005 v koloni prenosi 2004.

V odloku o proračunu za leto 2005 so bile dejansko v 5. členu naštete vrste namenskih prihodkov proračuna, v zaključnem računu za leto 2004 pa je navedeno tudi, da je bilo v tistem letu nenamensko porabljenih 536 mio SIT namenskih sredstev za zagotavljanje likvidnosti proračuna in da bo v naslednjih letih potrebno ta sredstva vrniti. Nadzorni odbor ugotavlja, da v zaključnem računu za leto 2005 ni več pregleda stanja namenskih sredstev po vrstah namenskih prihodkov, tako kot je bil narejen v zaključnem računu za leto 2004 in ni podatkov o porabi namenskih sredstev v letu 2005. Vodja oddelka za finance je izjavil, da teh podatkov nimajo in da evidenco namenskih sredstev vodi samo komunalna direkcija in to samo za nekatere postavke. Tudi služba notranjega nazora ugotavlja, da mestna občina Maribor nima vzpostavljene evidence porabe sredstev po virih. V oddelku za finance so v zadnjem obdobju let 2005 posamezne vrste prihodkov proračuna poskusno povezali z odhodki. Navedba oddelka za finance, da je bil ocenjen ostanek namenskih sredstev iz leta 2005 vključen v proračun za leto 2006 in je izkazan v posebni koloni »prenosi 2005«, je zato netočna in zavajajoča.

Ugotovitev:

Mestna občina Maribor v letu 2005 ni vodila evidence o porabi sredstev po virih, zato ni zagotovljeno, da so se namenski prihodki proračuna uporabljali samo za določene namene.

Nadzorni odbor je zavzel stališče, da mora mestna občina Maribor za vse vrste namenskih sredstev uvesti evidenco prihodkov in porabe ter zagotoviti namensko porabo proračunskih sredstev; narediti je potrebno bilanco porabe namenskih prihodkov za zadnjih pet let za vse vrste namenskih sredstev in na ta način ugotoviti stanje sredstev ob koncu leta 2005 ter nenamensko porabljena namenska sredstva vrniti v proračun.

VI. NEPLAČANE OBVEZNOSTI NA DAN 31.12.2005

Nadzorni odbor je pregledal stanje obveznosti na dan 31.12.2005 v oddelku družbene dejavnosti. Neplačane obveznosti so znašale 633,1 mio SIT.

Na področju predšolske vzgoje je prišlo do neplačanih pogodbenih obveznosti in sicer na proračunski postavki 1012 Investicijsko vzdrževanje objektov v višini 1.781.123 SIT in na postavki 1010 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije v Vrtcu Borisa Pečeta v višini 12.639.480 SIT. Skupna višina neplačanih pogodbenih obveznosti znaša 14.420.603 SIT.

Na področju šolstva je prišlo do neplačanih pogodbenih obveznosti na proračunski postavki 1020 Rekonstrukcije, adaptacije in novogradnje v OŠ Draga Kobala v višini 109.222.431 SIT, na proračunski postavki 1022 Investicijsko vzdrževanje objektov v višini 14.546.189 SIT in na proračunski postavki 2231 Obnova opreme v višini 2.724.591 SIT.

Skupna višina neplačanih pogodbenih obveznosti znaša 126.493.212 SIT.

Na referatu za kulturo je prišlo do neplačanih pogodbenih obveznosti pri postavki novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije in sicer v višini 176.297.000 SIT.

Nadzorni odbor pri pregledu ni odkril nepravilnosti pri obračunih in evidencah.

VII. ZAPADLE NEPLAČANE OBVEZNOSTI

V primerjavi z letom 2004 so se zapadle neplačane obveznosti povečale in to tako pri postavki čistilna naprava in kolektor kot pri drugih proračunskih postavkah. Neplačane obveznosti so se povečale za 1,1 milijarde SIT oziroma za 48%, zapadle neplačane obveznosti pa za 311 mio SIT oziroma 42%. Mestna občina Maribor ni spoštovala priporočil Nadzornega odbora in mestnega sveta glede spoštovanja Zakona o javnih financah pri sprejemanju obveznosti.

Oddelek za finance navaja, da je edini možni način odplačila obveznosti pri postavki čistilna naprava in kolektor reprogram znotraj koncesijske pogodbe in da je bil v zadnjem času dosežen v pogajanjih s koncesionarjem pomemben napredek.

Ugotovitev:

Mestna občina Maribor v proračun za leto 2005 ni vključila zapadlih neplačanih obveznosti iz preteklega leta in ni zagotovila zadostnih sredstev za pokrivanje zapadlih obveznosti po koncesijski pogodbi za čiščenje odpadnih vod.

Mestna občina Maribor je v nasprotju z Zakonom o javnih financah v letu 2005 sprejemala obveznosti brez pokritja v proračunskih postavkah ter tako kljub predhodnim opozorilom Nadzornega odbora in mestnega sveta kršila Zakon o javnih financah.

VIII. ZADOLŽEVANJE MESTNE OBČINE MARIBOR

Stanje zadolženosti in izdanih poroštev je v zaključnem računu proračuna podrobno predstavljeno.

V dovoljen obseg zadolževanja iz prvega in drugega odstavka se štejejo leasingi, blagovni krediti in vsakršna druga oblika pogodbenega razmerja, ki pomeni dejansko zadolžitev in katere posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna.

Iz analize zadolževanja je razvidno, da v prikazan obseg zadolževanja (str. 47 do str. 54) ni všteta obveznost za plačilo za centralno čistilno napravo in kolektor, niti ostale zapadle neplačane obveznosti v skupni višini 1,043 mlrd SIT. V zadolžitev mestne občine Maribor ni vključeno posojilo v višini 660 mio SIT, ki ga je občina najela pri javnem podjetju Mariborski vodovod.

Mestna občina Maribor naj pripravi predračun (plan odplačil) plačil vseh obveznosti vključno z zapadlimi neplačanimi obveznostmi po stanju na dan 31.12.2005.

Mnenje nadzornega odbora je, da je v izračun dovoljenega obsega zadolževanja potrebno vključiti tudi obseg zapadlih neplačanih obveznosti, ki nimajo proračunske postavke v proračunu za letu 2005. O navedenem se naj pridobi mnenje ministrstva za finance.

IX. PRERAZPOREDITVE PRORAČUNSKIH SREDSTEV V LETU 2005

Prerazporejanje proračunskih sredstev urejata 38. in 39. člen Zakona o javnih financah. Možnosti in pristojnosti v zvezi s prerazporejanjem sredstev za leto 2005 določa 8. člen Odloka o proračunu mestne občine Maribor za leto 2005, Navodilo o izvrševanju proračuna za leto 2005, ki ga je sprejel župan, pa ureja postopek in način prerazporejanja.

Primerjalni pregled obsega prerazporeditev po letih:

Leto obseg prerazporeditev

2002 544 milijonov SIT

2003 55,7 milijonov SIT

2004 474 milijonov SIT

2005 78,5 milijonov SIT

V letu 2005 je bilo odobrenih 31 prerazporeditev od 41 predlaganih. Vzorec pregleda je zajemal 18 predlogov prerazporeditev. Dokumentacijo je pripravil oddelek za finance. Izbran vzorec je naključen.

Ugotovitve pregleda:

Izbrana dokumentacija je pregledna.
V izbranem vzorcu so upoštevana predhodna priporočila nadzornega odbora glede pomanjkljivih utemeljitev prerazporeditev, predvsem v delu, ki se nanaša na zmanjšanje proračunskih postavk.
Pri upoštevanju zakonskih podlag ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.

Nadzorni odbor predlaga, da se na obrazec prerazporeditve doda na strani, kjer se povečuje proračunska postavka, znesek povečanja posamezne proračunske postavke.

X. PRIHODKI PRORAČUNA

1. Davki na dohodek in dobiček – konto 700

Davčne prihodke pobira davčni urad, sredstva se sprotno nakazujejo na račun Mestne občine Maribor. V skladu s pogodbo si davčni urad za opravljanje storitev zaračunava provizijo v višini 2% od zbranih prihodkov.

V letu 2005 je znašal prihodek na kontih 700 - davki na dohodek in dobiček 8.130 milijonov SIT, kar je za 2,5 % več kot v letu 2004 in za 2,6% manj, kot je bilo planirano.

2. Davki na premoženje – konto 703

Mestna občina Maribor ni ustrezno uredila načina zaračunavanja ekološkega tolarja iz naslova obremenjevanje okolja zaradi odpadkov, zato ga je v letu 2005 zaradi stališča računskega sodišča prepustila Snagi, enako kot je že v letu 2004 prenesla sredstva ekološkega tolarja iz naslova obremenjevanja vode Mariborskemu vodovodu. Na ta način se dodatno zmanjšujejo sredstva proračuna, s katerimi neposredno gospodari mestna uprava ter se prenašajo na javna podjetja, s čemer se zmanjšuje vpliv občine na gospodarjenje in kontrola nad porabo sredstev.

Snaga je zbrana sredstva republiške takse za leto 2005 začela nakazovati v proračun šele avgusta.

3. Takse za uporabo nezazidanih površin – konto 70470600

Pod to postavko so se začeli v letu 2005 izkazovati tudi prihodki od najemnin za vrtove in kioske, ki so bili v prejšnjih letih izkazani kot prihodki od premoženja – konto 710304. V primerjavi z letom 2004 so bili prihodki manjši za 15 milijonov SIT. V letu 2005 je začela pobirati takse za vrtove in kioske komunalna direkcija, medtem ko je v prejšnjih letih občina za pobiranje najemnin sklenila pogodbo z Nigradom. Obrazložitev v zaključnem računu za zmanjšanje je, da so ti prihodki nižji zaradi spremembe kriterijev, zmanjšanja števila kioskov in zaradi usklajevanja s pristojnim inšpektoratom. Nigrad je zbrana sredstva iz preteklega leta nakazal v proračun v dogovorjenih rokih.

4. Nedavčni prihodki – udeležba na dobičku – konto 7100

Toplotna oskrba Maribor d.o.o.

Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da je bil v letu 2005 vplačan v proračun bilančni dobiček iz leta 2004 v višini 57,8 milijonov SIT kot je bilo planirano, v primerjavi s preteklim letom je bil dobiček manjši za 45 %.

Po sklepu mestnega sveta je dobiček namenjen za izgradnjo vročevodnega razvoda.

Plinarna Maribor d.d.

V proračunu za leto 2005 ni bil planiran priliv bilančnega dobička Plinarne iz leta 2003 in 2004. Delež mestne občine Maribor v kapitalu Plinarne je 34,09%, kar občini daje možnost pomembne vloge pri upravljanju družbe.

5. Prihodki od parkirnin – konto 71030405,71030406

Pri vplačilih iz naslova parkirnin v modri coni ter drugih postavk nadzorni odbor ni ugotovil zakasnitev pri vplačevanju prihodkov v proračun. Skupna višina prihodkov od parkirnin v modri coni je znašala 52,8 milijonov SIT in je v primerjavi z letom 2004 manjša za 0,7 milijona SIT.

Nigrad je redno plačeval zbrana sredstva parkirnin v proračun. Skupna višina prihodkov od parkirnin na javnih parkiriščih je znašala 91,7 milijonov SIT, kar je za 7,5 milijonov več kot v letu 2004. Zbrana sredstva je Nigrad plačeval v proračun v pogodbenih rokih.

6. Prihodki iz naslova podeljenih koncesij – konto 710306

Koncesija za distribucijo zemeljskega plina

Plinarna Maribor je v letu 2003 sklenila pogodbo o koncesiji za distribucijo zemeljskega plina. Kot posledica te koncesijske pogodbe je Pogodba o prenosu plinovodnega omrežja v upravljanje in vzdrževanje na koncesionarja. Nadzor nad finančnim poslovanjem je v preteklih letih opravljal oddelek za finance pri Komunalni direkciji in svetovalec župana. V letu 2004 je mestna občina Maribor ta nadzor ukinila. Nadzor nad sredstvi mestne občine Maribor, ki jih ima v upravljanju Plinarna Maribor d.d., se je s tem zmanjšal.

Višina prihodkov iz koncesije za distribucijo zemeljskega plina je znašala 69,3 milijonov SIT, kar je 9% več od planirane in 7,7% več kot v letu 2004.

Plinarna je redno vplačevala koncesijske dajatve.

Poslovanje je potekalo v skladu s koncesijsko pogodbo, ki je bila podpisana aprila 2003.

7. Koncesije za oglaševanje

Prihodki so bili realizirani v višini 27.014.000 SIT, kar predstavlja 37% glede na veljavni plan in 47,9% glede na realizacijo leta 2004.

V obrazložitvi nedavčnih prihodkov v Zaključnem računu proračuna za leto 2005 beremo, da so vzroki upada prihodkov iz naslova podeljenih koncesij večje pričakovanje postavitve dodatnih oglaševalskih teles in izpad prihodka s strani enega izmed koncesionarjev (cca. 30 milijonov SIT). Če odštejemo izpad, zaradi katerega je pričet postopek izvedbe izvršitve, realizacija dosega tisto iz leta 2004.

Dejstvo, da je nov odlok o rabi javnih površin in komunalnih taksah za njihovo uporabo (september 2004) predvidel prihodke od komunalne takse za oglaševanje in jih proračun spremlja na proračunski postavki domači davki na blago in storitve, pojasni razlago, da so na tem mestu prihodki višji za 48,9% od veljavnega plana za leto 2005.

Ugotavljamo, da izpad prihodkov na področju prihodkov od podeljenih koncesij tako ni nastal zaradi uveljavitve novega odloka (glede na to, da so se koncesionarjem iztekle pogodbe 31.12.2005), temveč le zaradi predvidenih, toda nepostavljenih novih oglaševalskih teles. Razlaga, da do njihove postavitve ni prišlo, pojasnjuje, da so bile prve lokacijske informacije izdane maja 2005 in so se koncesionarji za njihovo postavitev odločili šele v novembru 2005.

8. Koncesija za urejanje pokopališč in pogrebne storitve

Prihodki so bili planirani po veljavnem planu za leto 2005 v višini 1.840.000 SIT. Realizacije na tej postavki ni oz. je 0%. V Zaključnem računu za leto 2005 ni obrazložitve o tej vrsti prihodkov. Ta koncesija ni podeljena in ni sklenjena pogodba.

9. Koncesija Certus d.d.

Javno gospodarsko službo mestnega linijskega avtobusnega prevoza v Mariboru opravlja delniška družba Certus, d.d. na osnovi koncesijske pogodbe, ki je bila sklenjena 10.6.2003 za obdobje 10 let od 1.8.2001 do 31.7.2011. S pogodbo o prenosu avtobusov mestnega prometa in infrastrukturnih objektov je koncesionar od mestne občine Maribor pridobil v upravljanje in vzdrževanje tudi sredstva za opravljanje javne gospodarske službe. Zaradi narave finančne deficitarnosti mestnega avtobusnega prevoza, je v skladu z 9. točko koncesijske pogodbe koncesionar oproščen plačila nadomestila za podeljeno koncesijo. V 8. točki iste pogodbe je opredeljeno subvencioniranje te javne gospodarske službe. Finančno poslovanje koncesionarja je v preteklih letih pregledoval Odsek za ekonomiko in finance pri Komunalni direkciji. V letu 2004 je bilo to pregledovanje ukinjeno.

Pri pregledu je bila posebna pozornost namenjena ugotavljanju prihodkov od opravljanja mestnih avtobusnih prevozov. V koncesijski pogodbi je določena cena za opravljanje koncesije, ki se povečuje z indeksom rasti življenjskih stroškov. Razliko med pogodbeno ceno in prihodki mesečno subvencionira mestna občina Maribor iz proračuna. Mestna občina Maribor iz proračuna subvencionira amortizacijo in nabavo osnovnih sredstev v upravljanju. Koncesionar mora prejeta namenska sredstva izkazovati kot povečanje namenskih osnovnih sredstev v upravljanju. V proračunu je bila planirana subvencija v višin 265 milijonov SIT, realizacija pa je znašala 254,7 milijonov SIT.

Postavke v zaključnem računu proračuna 2005 izkazujejo dejansko stanje.

Po podpisu pogodbe so razmere v javnem mestnem avtobusnem linijskem prevozu urejene, vendar se zapleta pri razumevanju 8. člena koncesijske pogodbe, kjer imata mestna občina Maribor in Certus različno tolmačenje izračuna subvencije.

Nadzor nad koncesionarjem izvaja Komunalna direkcija. Koncedent in koncesionar morata vložiti več napora za pridobitev več potnikov za javni avtobusni prevoz. S tem bi lahko znižali odhodke za subvencijo cene.

XI. ODHODKI

1. ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI

1.1. FNU 0201 - PREDŠOLSKA VZGOJA

Dejavnost predšolske vzgoje se na osnovi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakona o vrtcih financira s plačili staršev otrok, vključenih v vrtce in sredstvi proračunov občin, kjer imajo starši stalno prebivališče. Plačila staršev za obdobje 1.1. do 31.12.2005 je občina določila na podlagi lestvice iz Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki starše razvršča v razrede od 1 do 8 glede na njihov dohodek v letu 2003, razen staršev, ki so prejemali socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu in so bili plačila vrtca oproščeni. V javnih vrtcih na območju mestne občine Maribor so do 28. februarja 2005 veljale cene programov, sprejete s Sklepom o določitvi cen programov javnih vrtcev (MUV, št. 8/2004), od 1. marca 2005 do konca leta pa cene, sprejete s Sklepom o določitvi cen programov javnih vrtcev (MUV, št. 4/2005). Oba sklepa na osnovi 7. člena omenjenega Pravilnika določata tudi dodatna znižanja plačil staršev.

Strošek dodatnih znižanj plačil staršev s stalnim prebivališčem v mestni občini Maribor je bremenil proračun mestne občine Maribor in je v letu 2005 znašal 83.831.000 SIT.

V letu 2005 so vrtci obračunali 546.012.435 SIT iz naslova plačil staršev, kar pomeni 15,8% sredstev, potrebnih za dejavnosti mariborskih javnih vrtcev. Plačila staršev so se v primerjavi z letom 2004 povečala za 11%, kar je posledica večjega števila v mariborske vrtce vključenih otrok in ugodnejšega dohodkovnega položaja njihovih družin.

V javne vrtce na območju Mestne občine Maribor je bilo v letu 2005 vpisanih povprečno mesečno 391 otrok s stalnim prebivališčem v 60 drugih občinah v Republiki Sloveniji. Za stroške razlike med cenami programov, v katere so bili posamezni otroci vključeni, in plačilom staršev se je obremenil občinski proračun teh občin. Skupna višina izstavljenih računov, plačljivih v letu 2005, je znašala 283,555.076 SIT, kar je 9% več, kot je bilo načrtovano v mestnem proračunu za leto 2005 in je posledica večjega števila otrok s stalnim prebivališčem izven Mestne občine Maribor v mariborskih vrtcih v letu 2005.

PP 1010 Investicije

V finančnem načrtu predšolske vzgoje za leto 2005 so bila načrtovana sredstva za izvedbo oziroma pripravo investicije na treh lokacijah mariborskih javnih vrtcev.

APP 101001 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije

V finančnem načrtu predšolske vzgoje za leto 2005 so bila načrtovana sredstva za pripravo investicijske in projektne dokumentacije za izgradnjo nadomestnega objekta na lokaciji osnovne šole v Kamnici v višini 7,627.100 SIT, ki pa zaradi postopka denacionalizacije niso bila realizirana. Porabljena so bila za izvedbo gradbeno obrtniški del za investicijo v Vrtcu Borisa Pečeta.

APP 101002 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije

Za adaptacijo in dograditev centralne kuhinje Vrtca Pobrežje so bile v letu 2005 poravnane samo še prenesene obveznosti iz leta 2004 v višini 3.480.000 SIT, sicer pa je bila investicija izvedena in zaključena že v letu 2004.

APP 101003 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije

Na osnovi ugotovitev pristojnih inšpekcijskih služb so bila v finančnem načrtu predšolske vzgoje za leto 2004 načrtovana in realizirana sredstva za pripravo investicijske dokumentacije za adaptacijo in dograditev centralne kuhinje Vrtca Borisa Pečeta, v finančnem načrtu za leto 2005 pa sredstva za izvedbo investicije. Po zaključenem javnem razpisu za izvedbo gradbeno obrtniških del je bilo ugotovljeno, da na osnovi projektne dokumentacije načrtovana sredstva ne bodo zadoščala niti za izvedbo gradbeno obrtniških del. V skladu z odlokom in navodili o izvrševanju proračuna za leto 2005 so bila s prerazporeditvami znotraj družbenih dejavnosti zagotovljena sredstva za izvedbo gradbeno obrtniških del, za nabavo kuhinjske opreme potrebna sredstva v višini 12,639.480 SIT pa so načrtovana kot predobremenitev za leto 2006.

Vseh gradbeno obrtniških del pa kljub zagotovljenim sredstvom in sklenjeni pogodbi ni bilo možno izvesti v roku, ki bi omogočal plačilo v letu 2005, zato je potrebno sredstva v višini 5,112.295 SIT poravnati v breme proračuna za leto 2006 kot prenos obveznosti.

1.2. FNU 0202 - ŠOLSTVO

Za dejavnost šolstva je bilo v proračunu letu 2005 porabljenih 91,7% vseh potrebnih sredstev. Porabljena sredstva so bila 8,3% nižja od v mestnem proračunu načrtovanih sredstev za ta namen.

Občinski programi za otroke in mladino

APP 221203 - Programi za preprečevanje zasvojenosti otrok in mladine

V proračunu so bila predvidena sredstva za sofinanciranje specifičnih preventivnih programov za preprečevanje zasvojenosti otrok in mladine, ki so jih šole izvedle v šolskem letu 2004/05 in so bili namenjeni otrokom, mladini, staršem in učiteljem. Namen predvidenega sofinanciranje mestne občine je bil vzpodbujanje izvajanja programov v mariborskih osnovnih šolah ter dijaških domovih.

Sredstva bi bila namenjena predvsem pokrivanju stroškov zunanjih izvajalcev – pristojnih in strokovno usposobljenih institucij ali posameznih strokovnjakov za posamezna tematska področja.

Po mnenju oddelka planirana sredstva v višini 4,5 milijonov SIT na tej postavki v letu 2005 niso bila realizirana zaradi neutemeljenega zadrževanja postopkov, potrebnih za realizacijo naloge (izplačila sredstev šolam) s strani vodstva mestne uprave, po mnenju mestne uprave pa do realizacije teh sredstev ni prišlo zaradi pomanjkanja programskih podlag, ki bi jih moral sprejet mestni svet v letu 2005. Ob tem je potrebno navesti, da so šole v šolskem letu 2004/05 programe izvajale in tudi posredovale poročila, s čimer so izpolnile pogoje za pridobitev namenskih sredstev mestnega proračuna.

Oddelek za družbene dejavnosti je zavzel stališče, da so zadostna podlaga za izplačila sklepi, ki jih je sprejel mestni svet 8. aprila 1997. Mestna uprava je od oddelka za družbene dejavnosti zahtevala, da pripravi ustrezno gradivo za področje financiranja programov oziroma tistih nalog, ki presegajo osnovne zakonske naloge občine.

Nadzorni odbor je zavzel stališče, da je potrebno za vse naloge, ki presegajo osnovne zakonske naloge občine, urediti ustrezne podlage za izplačila sredstev iz proračuna; sprejeta postavka v proračunu kakor tudi sklep mestnega sveta iz preteklih let, ki se ne nanaša na tekoče proračunsko leto, ni zadosten pogoj za izplačilo proračunskih sredstev.

PP 1020 Investicije

V letu 2005 je bilo na tej postavki predvideno: priprava in delna izvedba investicije v obnovo in dograditev ter ureditev zunanjih površin podružnične šole Brezje, podružnice osnovne šole Draga Kobala Maribor (predvideno je dvoletno izvajanje investicije v letih 2005 in 2006), dokončanje investicijske in projektne dokumentacije za dograditev telovadnice in ureditev okolja Osnovne šole Angela Besednjaka Maribor.

APP 102007 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije

Dokončanje investicijske in projektne dokumentacije za dograditev in ureditev okolja Osnovne šole Angela Besednjaka Maribor ni bilo realizirano zaradi prerazporeditve sredstev na področje predšolske vzgoje za izvedbo nujne investicije, za izvedbo katere je bil v finančnem načrtu predviden manjši obseg sredstev od dejansko potrebnega (v postopku oddaje javnih naročil so bile dosežene višje cene od predvidenih). Izvedba nerealizirane naloge je bila vključena v mestni proračun za leto 2006.

APP 102010 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije

Izvajanje investicije v podružnično šolo Brezje je bilo v letu 2005 realizirano v bistveno manjšem obsegu od predvidenega zaradi poznega sprejetja proračuna in relativno dolgotrajnih postopkov oddaje javnih naročil. Investicija je bila v proračun vključena zaradi nujne sanacije obstoječih prostorov in prilagoditve objekta potrebam devetletne osnovne šole v skupni predvideni vrednosti 242,1 milijona SIT kot dvoletna investicija s predvidenim izvajanjem v letu 2005 v obsegu 111,3 milijona SIT in v letu 2006 v obsegu 130,8 milijona SIT. Zaradi zamika izvajanja investicije glede na predvideni terminski plan so vsa predvidoma še potrebna sredstva za dokončanje investicije vključena v mestni proračun za leto 2006.

1.3. FNU 0203 - KULTURA

Temeljno pravno osnovo predstavlja Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Mestna občina je soustanoviteljica sedmih javnih zavodov s področja kulture.

Finančni načrt za leto 2005 je bil v višini 1,94 mlrd SIT, porabljenih je bilo 96,2%.

PP 3600 Javna dela

V sprejetem finančnem načrtu je bilo planirano 7,7 mio SIT, v veljavnem pa 8,3 mio SIT.

Vzrok za 7,4% višjo realizacijo glede na sprejet finančni načrt je mogoče pripisati dejstvu, da so planirana sredstva temeljila na realizaciji iz leta 2004. Dodaten razlog za odstopanje pa je tudi večja stopnja izobrazbe pri nekaterih programih.

1.4. FNU 0204 SOCIALNO VARSTVO

Naloge programa socialnega varstva temeljijo na Nacionalnem programu socialnega varstva do leta 2005 ter določilih Zakona o socialnem varstvu, Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Zakona o usposabljanju in izobraževanju invalidnih otrok, Zakona o usposabljanju in izobraževanju otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, Zakon o družinskih prejemkih, Zakona o izvajanju pokopališke dejavnosti in na nalogah, ki jih mestna občina Maribor sofinancira na osnovi določitev mestnega sveta ob sprejemu vsakoletnega programa in FN socialnega varstva.

Finančni načrt za leto 2005 je bil v višini 741.310.000 SIT. Realizacija finančnega načrta socialnega varstva je znašala 733.596.000 SIT, 1% nižja od veljavnega finančnega načrta.

APP 311003 Pogrebni stroški

Realizirana sredstva so bila za 53,4% višja od sprejetega finančnega načrta. Do razkoraka je prišlo, ker je oddelek pri načrtovanju izhajal iz števila opravljenih pogrebov v preteklem letu. Dodatna potrebna sredstva so zagotovili s prerazporejanjem sredstev.

1.5. FNU 0205 ZDRAVSTVO

Pravno osnovo za financiranje posameznih nalog iz mestnega proračuna na področju zdravstva predstavlja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Finančni načrt zdravstva za leto 2005 je bil realiziran v višini 293.477.000 SIT, kar pomeni za 0,2% nižja realizacija od načrtovane.

PP 1070 Investicije

Odkup zdravstvene postaje TAM Tezno

Na osnovi dogovorov Mestne občine Maribor, ZZZS in Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca je bil v letu 2005 načrtovan pričetek odkupa zdravstvene postaje TAM. V proračunu so bila predvidena sredstva v višini 4,5 milijonov SIT za predviden nakup z najemom, do zaključka leta pa realizacija dogovorov ni bila izpeljana in program ni bil realiziran, ker ni imel zakonske podlage.

2. KOMUNALNA DIREKCIJA

2.1. FNU 0207 OKOLJE IN PROSTOR

PP 5110 – Redno vzdrževanje ostalih javnih površin

Pogodba o vzdrževanju ostalih javnih površin je bila sklenjena z JP Snaga 11.5.2005. Vrednost vzdrževalnih del je bila določena za prvo polletje v višini 138,8 milijonov SIT. Ker proračun še ni bil sprejet, so se sredstva v pogodbi določila na podlagi porabe v letu 2004. Takšna pogodba bi morala biti sklenjena ob začetku leta.

Pregledali smo račun za april. Zneski iz računa so razdeljeni po analitičnih postavkah in se ujemajo s knjiženjem porabe.

Ugotovitev:

V obdobju, ko ni bila podpisana pogodba o opravljanju del, so se opravljala dela in izplačevala proračunska sredstva brez ustrezne pravne podlage.

Nadzorni odbor je zavzel stališče, da je možno opravljati dela in izplačevati proračunska sredstva samo, kadar obstaja ustrezna pravna podlaga za izplačilo, torej pogodba med mestno občino Maribor in izvajalcem del oziroma nalog.

PP 5112 – 0102 Redno vzdrževanje zelenic

Pogodba o vzdrževanju je bila sklenjena z Nigradom 20.5.2005, vrednost vzdrževalnih del je bila določena za prvo polletje v višini 40 milijonov SIT. Ker proračun še ni bil sprejet, so se sredstva v pogodbi določila na podlagi porabe v letu 2004. Takšna pogodba bi morala biti sklenjena ob začetku leta. Po sprejetju proračuna je bil 25.7.2005 sprejet aneks k pogodbi, s katero so se določila sredstva za drugo polletje v višini 60 milijonov SIT.

Pregledali smo račun za avgust. Skupna vrednost del je znašala 7.8 milijonov SIT, od tega zneska se je preneslo 2 milijona SIT na postavko 5112 03 – krasitev mesta s cvetjem na zgradbah. Iz računa ni razvidno, da bi Nigrad opravil takšna dela, niti ni bilo to predvideno v pogodbi.

Komunalna direkcija v svojem odgovoru navaja, da so v postavki 5112 03 zajeli tudi dela, ki so namenjena čiščenju in polepšanju mesta, dela so bila opravljena v tem obdobju, dela se prepletajo, zato je vsakokrat težko izračunati natančno delitev stroškov.

Ugotovitev:

Zneski porabe na analitičnih postavkah proračuna se ne ujemajo z dejansko porabo.

2.2. FNU 0208 CESTE

PP 5111 0101 – Letno vzdrževanje

Ker proračun za leto 2005 ob začetku leta še ni bil sprejet, je bila pogodba o vzdrževanju cest v letu 2005 sklenjena 4.2.2005, s pogodbo so bila določena sredstva za vzdrževanje za prvo trimesečje v višini porabe preteklega leta. Čeprav proračun po zaključku trimesečja ni bil sprejet, se za drugo trimesečje oz. za obdobje do sprejetja proračuna ni sklenil aneks k pogodbi, ampak je bil aneks k pogodbi podpisan šele 13.7.2005, to je po sprejetju proračuna. Pogodba je bila sklenjena na znesek 560 milijonov SIT, v proračunu pa so znašala planirana sredstva za to postavko 532 milijonov SIT.

Mestna uprava navaja, da aneks k pogodbi ni bil sklenjen, ker so pričakovali sprejetje proračuna na vsaki od sej mestnega sveta, ki so si z nadaljevanji sledile vsakih 14 dni.

Ugotovitev:

V obdobju, ko ni bila podpisana pogodba o opravljanju del oziroma aneks k obstoječi pogodbi, so se opravljala dela in izplačevala proračunska sredstva brez ustrezne pravne podlage.

PP 5111 0102 – Zimsko vzdrževanje

Pogodba o izvajanju rednega zimskega vzdrževanja za leto 2005 je bila sklenjena 13.7.2005, torej so se vsa dela zimskega vzdrževanja opravljala brez pogodbe.

V pogodbi so bili določeni zneski za posamezne vrste stroškov po postavkah iz proračuna – za fiksne stroške 130,4 milijone SIT, za variabilne stroške 167,6 mio SIT in za predobremenitve proračuna za leto 2006 70 milijonov SIT.

Komunalna direkcija navaja, da je bila z njihove strani pogodba pripravljena 9.2.2005 in jo je tudi izvajalec podpisal. S strani občine pa je bila pogodba v proceduri potrjevanja vrnjena. Nova pogodba je bila podpisana in s proceduro potrjena 13.7.2005.

Ugotovitev:

V obdobju, ko ni bila podpisana pogodba o opravljanju del oziroma aneks k obstoječi pogodbi, so se opravljala dela in izplačevala proračunska sredstva brez ustrezne pravne podlage.

Pregledali smo račune za opravljanje zimske službe v februarju in marcu. Iz obračuna Nigrada ni razvidno, koliko sredstev je bilo porabljenih za proračunsko postavko PP 5111 010201-Fiksni stroški in PP 5111 010202 – Variabilni stroški. Celotni račun za marec v znesku 76,1 milijonov SIT se je pokrival iz postavke 5111 010202 – variabilni stroški, za pokrivanje računa za februar v skupnem znesku 138 milijonov SIT se je črpalo iz postavke 5111 010501- fiksni stroški 46,6 milijonov SIT oz. toliko sredstev, kolikor jih je še bilo na tej postavki, za razliko v višini 91,4 milijona SIT pa se je obremenila postavka 5111 010202 – variabilni stroški. Sredstva, predvidena za predobremenitve proračuna za leto 2006 so bila uporabljena za pokrivanje dveh odprtih računov iz leta 2004, za katere v pogodbi ni bilo predvidenih sredstev. Ta računa sta v celoti pokrila iz postavke 5111 010201 – fiksni stroški. V računih so posebej zaračunani stroški amortizacije delovnih sredstev, kar je zelo neobičajno, saj so običajno ti stroški sestavni del kalkulacije vrednosti delovnih ur. Skupni znesek porabljenih sredstev za zimsko vzdrževanje do marca 2005 je enak dejanski porabi, kar je posledica tega, da se je pogodba podpisala sredi julija.

Komunalna direkcija navaja, da se črpanje sredstev proračuna za izvajanje zimskega vzdrževanja cest ne izvaja dosledno po posameznih, ampak se naprej izkoristijo vsa sredstva na postavki » fiksni stroški«, šele nato »variabilni stroški«.

Komunalna direkcija navaja, da je izvajanje zimskega vzdrževanja specifična dejavnost, za katero mora biti izvajalec opremljen z opremo, ki je uporabna samo za to dejavnost. Meni, da je način obračuna in plačevanja stroškov amortizacije ustrezen.

Zneski porabe na analitičnih postavkah proračuna se ne ujemajo z dejansko porabo.

PP 1531 06 Nujna investicijska vzdrževalna dela

Pregledali smo postavko v ZR PP 1531 06 Nujna investicijska vzdrževalna dela. Sredstva te postavke so bila uporabljena za ureditev poti na osnovi Pogodbe o zagotavljanju finančnih sredstev za ureditev povezovalne šolske poti Pod Gričem v naselju Limbuš, ki so jo 20.10.2005 sklenile pogodbene stranke mestna občina Maribor kot financer, NIGRAD kot investitor v imenu mestne občine Maribor in izvajalec Hrenič Ivan. Predmet pogodbe je bil izvedba povezovalne šolske poti pod Gričem v naselju Limbuš, v točki pogodbe »Vrednost pogodbenih del« pa je v isti pogodbi navedeno, da znaša vrednost del za ureditev občinske ceste Gaj - Duh odcep Žavcerjev vrh 8 milijonov SIT. Iz pogodbe tudi ni razvidno, da bi naj šlo za nujna vzdrževalna dela, niti iz katere proračunske postavke se bodo sredstva črpala. Dela so bila oddana po navodilih del za oddajo naročil male vrednosti na podlagi ponudbe izvajalca z dne 6.9.2005. Račun za opravljena dela v višini 8 milijonov SIT je izvajalec izstavil Nigradu 14.11.2005. Nigrad je enak znesek zaračunal mestni občini Maribor. Garancijo za opravljena dela je banka izstavila izvajalcu šele 14.12.2005, torej po prevzemu in po izstavitvi fakture.

Komunalna direkcija navaja, da je bila postavka namenjena za gradnjo povezovalne ceste Bresternica – Gaj. Ker niso uspeli pri odkupu zemljišča, so sredstva namenili za izgradnjo šolske poti v naselju Limbuš.

2.3. FNU 0209 JAVNA RAZSVETLJAVA

Pogodba o izvajanju rednega vzdrževanja javne razsvetljave za leto 2005 je bila podpisana 28.11.2005. Po pogodbi je bila določena skupna višina sredstev za javno razsvetljavo v višini 358,4 mio SIT, od tega za plačilo stroškov iz leta 2004 50 mio SIT, za APP 1532 01 - Investicijsko vzdrževanje 6 milijonov SIT, za APP 1532 02 - Rekonstrukcije pa 20 milijonov SIT. V proračunu so bil planirani enaki zneski, kot so se nato vnesli v pogodbo.

Komunalna direkcija navaja, da se je pogodba podpisala tako pozno zaradi daljše odsotnosti strokovnega delavca.

Ugotovitev:

V obdobju, ko ni bila podpisana pogodba o opravljanju del, so se opravljala dela in izplačevala proračunska sredstva brez ustrezne pravne podlage.

Pregledali smo račune, ki so bili podlaga za obremenitev postavk APP 1532 01 - Investicijsko vzdrževanje in APP 1532 02 - Rekonstrukcije. Sredstva teh postavk so se črpala za pokrivanje računov za maj – september. V računih, ki jih je izstavil Nigrad za te mesece pa ni razvidno, koliko del se je opravilo po posamezni analitični postavki. Komunalna direkcija je porabo po postavkah razdelila tako:

APP 1532 01 APP 1532 02 APP 5113 01

maj 2,000.000 1,500.000 16,497.835
junij 2,000.000 3,000.000 19,203.044
julij 1,000.000 2,500.000 20,699.534
avgust 1,000.000 4,000.000 12,301.032
september 9,000.000 13,046.559

V ostalih mesecih se niso pojavljali nobeni stroški na postavkah 1532.

Ugotovitev:

Prikaz stroškov po analitičnih postavkah ne odgovarja dejanski porabi sredstev za te postavke, ampak se delitev stroškov po analitičnih postavkah opravlja samo fiktivno.

Iz septembrskega računa se je obremenila tudi postavka Novoletna krasitev mesta v višini 2 milijona SIT.

Komunalna direkcija navaja, da so se septembra že nabavljali materiali za novoletno krasitev.

2.4. FNU 0210 – UKREPI ZA UMIRJANJE PROMETA

PP 2180 00

Planirana sredstva na analitični postavki 2180 00 Izvajanje ukrepov za umirjanje prometa so znašala 5,000.000 SIT, poraba v letu 2005 prav tako 5,000.000 SIT. Osnova za izvajanje del po tej postavki je bila Pogodba za izvedbo ukrepov za izboljšanje prometne varnosti in prometnega režima v letu 2005. Znesek sredstev za to pogodbo je bil določen v skupni višini 26,9 mio SIT in je bil sestavljen iz postavk PP 2178 01 – 3,9 mio SIT, PP 2180 00 5 mio SIT in PP 5114 08 18 mio SIT. Pogodba je bila podpisana 18.7.2005, dela po tej pogodbi so se izvajala od začetka leta, torej do podpisa pogodbe ni bilo pravne podlage za izvajanje del in za plačevanje storitev.

Sredstva so se izplačevala na podlagi mesečnih situacij, ki jih je izstavljal izvajalec del Nigrad. Pregledali smo situacijo za november. Situacija je bila izstavljena na skupni znesek 4,234.230 SIT in iz situacije ni razvidno, kolikšen znesek se nanaša na posamezno proračunsko postavko. Komunalna direkcija je razdelila znesek, tako da je na postavko 2180 05 prenesla 1,292.278,70 SIT oz. toliko sredstev, kolikor jih je še bilo prostih na tej postavki, ostanek pa je razporedila na postavko 5110 08. Tako je na postavki PP2180 00 v zaključnem računu izkazan znesek porabe v letu 2005 5,000.000 SIT, ta znesek ne ustreza dejanski porabi.

Komunalna direkcija navaja, da se sredstva za plačilo črpajo iz različnih postavk. Postavka 2180 je bila v celoti porabljena za urejanje prometa.

Ugotovitev:

Evidenca porabe sredstev na analitičnih postavkah v zaključnem računu ne odgovarja dejanski porabi.

2.5. FNU 0215 KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMJIŠČ

PP 1538 02 Komunalno urejanje proizvodne cone Tezno (Te-5-P)

Pregledali smo 1. začasno situacijo št, 63273 za oktober 2005, gradbeni objekt Cesta Ledina – Komunalna ureditev. Dela so se opravljala na podlagi sklenjene pogodbe Gradbena pogodba o izgradnji Cesta Ledina – Komunalna ureditev, sklenjene med mestne občine Maribor kot investitorjem in Nigradom kot izvajalcem. V pogodbi je navedeno, da se sklepa na osnovi programa opremljanja stavbnih zemljišč za proizvodno cono Te-5 (MUV 30/03). Pogodba je bila sklenjena 20.10.2005, torej potem, ko so se dela že začela izvajati. Pogodbeni znesek je znašal 264 milijonov SIT, iz pogodbe ni razvidno, iz katere proračunske postavke se bodo sredstva črpala, koliko sredstev se bo koristilo v letu 2005 in kolikšna je predvidena predobremenitev proračuna za leto 2006. V pogodbi je tudi navedba, da ta pogodba nadomešča pogodbo o izgradnji ceste Ledina, sklenjeno 30.9.2005, torej samo 20 dni pred novo pogodbo.

Komunalna direkcija navaja, da za Agencijo RS za regionalni razvoj večpartitna pogodba ni bila sprejemljiva, zato je zahtevala dvopartitno pogodbo. V soglasju za uporabo sredstev iz proračunske postavke je navedeno, koliko sredstev se črpa v letu 2005 in koliko v letu 2006. Soglasje za porabo postavke je osnova za podpis pogodbe.

Vrednost del po situaciji za oktober je znašala 75,2 milijona SIT, na ta znesek je izvajalec priznal generalni popust 15 milijonov SIT. V pogodbi ni določil o takšnih popustih. Tako je bil izstavljen mestni občini Maribor račun na 60,2 milijona SIT neto, skupaj z DDV pa 72,2 milijona SIT.

Komunalna direkcija navaja, da je izvajalec ponudil 20% popust na cene.

FNU 0212 Komunalna energetika

APP 151201 Sofinanciranje sekundarnih plinovodov

Planirana sredstva so znašala 28,5 milijonov SIT, poraba pa 44 milijonov SIT, kar je za 54,8 % več od plana.

Komunalna direkcija navaja, da so se manjkajoča sredstva pokrila s prerazporeditvami iz drugih postavk.

APP 151209 Vročevodni razvodi

Planirana sredstva za investicije v vročevodno omrežje so znašala 57,8 milijonov SIT, poraba pa 37,8 milijonov SIT, kar je za 35 % manj od plana, v primerjavi z letom 2004 pa je poraba nižja za 71 %.

2.6. FNU 0213 Centralna čistilna naprava in kolektor

Mestna občina Maribor se je s sklepom vseh treh zborov takratne skupščine leta 1994 odločila, da za čiščenje odpadnih vod podeli koncesijo in s tem prepušča financiranje izgradnje čistilne naprave koncesionarju. Po končanem postopku izbiranja ustreznega koncesionarja je bila 29. julija 1998 podpisana Koncesijska pogodba med Mestno občino Maribor in Aquasystems d.o.o., ki je opredelila 22 letno obdobje koncesije, način odplačevanja in način predaje objekta po končani koncesiji. Mestna občina Maribor je zagotovila 12 ha potrebnega zemljišča, ki je še vedno v lasti mestne občine Maribor.

Gradnja centralne čistilne naprave je potekala v treh fazah. Druga in tretja faza sta bili po dogovoru pogodbenih partnerjev združeni v eno fazo. Centralna čistilna naprava je dokončana in v celoti deluje od 1. februarja 2004. Uporabno dovoljenje je čistilna naprava pridobila v novembru 2004 in ima vse potrebne dokumente za redno obratovanje

APP 152600 Storitvena pristojbina

Mestna občina Maribor je po prevzemu I. faze 10.6.2002 pričela odplačevati pogodbeno določeno vrednost. Odplačevanje kapitalskega dela investicije in rednega čiščenja odplak poteka s pomočjo t.i. storitvene pristojbine.

Storitvena pristojbina je sestavljena iz treh elementov:

prvi del pomeni poplačilo investicije in se spreminja z evropsko inflacijo;
drugi del predstavlja fiksne stroške obratovanja in se spreminja s slovensko inflacijo;
tretji del so variabilni stroški in se spreminjajo s količino prečiščene vode in slovensko inflacijo.

Iz pregledane dokumentacije je razvidno, da so vsa sredstva, ki so bila porabljena za plačilo obveznosti po koncesijski pogodbi, odobrena z ustreznimi sklepi Mestnega sveta. Določena nepreglednost se pojavi ob dejstvu, da se uporabnike čistilne naprave ne želi takoj obremeniti s celotno po koncesijski pogodbi določeno storitveno pristojbino.

Storitvena pristojbina in odstotek realizacije pobiranja prispevkov ne zadostuje za pokrivanje vseh pogodbenih obveznosti mestne občine Maribor do koncesionarja Aquasystems d.o.o. Dolg do koncesionarja s strani mestne občine Maribor je bil do 31.12.2005 v višini 1.233.740.662 SIT. Od tega so samo zamudne obresti 269.650.000 SIT.

Poleg tega dolguje mestna občina Maribor Nigradu d.d. na dan 31.12.2005 še dodatnih 189.473.755 SIT za obračunavanje, pobiranje in nakazovanje sredstev storitvene pristojbine za čiščenje odpadnih komunalnih vod.

Komunalna direkcija navaja, da je Nigrad v celoti pokril navedene stroške iz pobranih sredstev storitvene pristojbine z enostransko izjavo o pobotu.

Pogovori za prerazporeditev obveznosti na daljši čas potekajo prepočasi in premalo odločno. Obveznosti za proračun naraščajo, zato je nerazumljivo, da mestna uprava tega problema ne rešuje odločneje.

3. ZAVOD ZA ŠPORT

3.1. FNU 0217 Šport

APP 1234 Športni programi

Sredstva za športne programe in posebne programe so bila razdeljena po Pravilniku za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Maribor, katerega je sprejel Mestni svet.

Pri pregledu razdelitve sredstev za financiranje športnih programov je nadzorni odbor ugotovil, da je bil sprejet lokalni program športa za leto 2005 in predlog finančnega načrta odhodkov za leto 2005. Obstaja Pravilnik za vrednotenje športnih programov kakor tudi Pravilnik za vrednotenje, upravljanje in koriščenje športnih objektov. Sprejet je bil Sklep o določitvi javnih športnih objektov in upravljalcih v mestni občini Maribor.

Dodelitev sredstev za športne programe se je izvedla po predpisanem postopku:

Po preteku začasnega financiranja proračuna so bili po sprejetju proračuna za leto 2005 sklenjeni z izvajalci športnega programa aneksi k pogodbam.

Nadzorni odbor je pregledal izvajanje pogodb o financiranju dogovorjenih letnih programov športa z uporabniki javnih športnih objektov za leto 2005 in sicer:

pogodbo med mestno občino Maribor in Kegljaškim klubom KONSTRUKTOR
pogodbo med mestno občino Maribor in Kolesarskim društvom Branik – Maribor.

Kegljaški klub Konstruktor in Kolesarsko društvo Branik sta se prijavila na javni razpis v predpisanem roku.

Način financiranja dogovorjenih letnih programov športa :

na osnovi pogodbe je Mestna občina Maribor v letu 2005 financirala dogovorjene letne programe športa po merilih iz 4. čl. v uvodu citiranega pravilnika za dogovorjeno število ur po preglednici št. 2, ki je priloga pogodbe.
vrednost in število ur po posameznih športnih objektih je razvidno iz preglednice št. 1 in 3, ki sta prilogi k sklenjeni pogodbi.
Mestna občina Maribor je za ta namen izvajalcem iz proračuna za leto 2005 zagotovila določeno višino finančnih sredstev za Kegljaški klub Konstruktor Maribor za vadbo v dvorani Tabor, strokovni kader, materialne stroške ter za Kolesarsko društvo Branik Maribor najemnino športnega objekta in za strokovni kader.

V pogodbi so navedene dolžnosti in obveznosti pogodbenih strank, nadzor nad izvajanjem pogodbe in podpisi izvajalcev, Zavoda za šport in Javnega zavoda Športni center.

Izvajalci vodijo natančno preglednico oz. evidenco obratovalnega časa, števila ur, kakor tudi uporabe športnih objektov v javnem zavodu Športni center.

XII. GOSPODARJENJE S POSLOVNIMI IN UPRAVNIMI PROSTORI TER PREMIČNIM PREMOŽENJEM

Oddaja poslovnih prostorov se glede na tržne razmere pri poslovnih prostorih, oddanih v letu 2005, premika prepočasi in s tem se manjša prihodek proračuna. Nadzorni odbor ugotavlja, da se nekateri poslovni prostori, ki so tržno zanimivi, hitreje oddajo najemnikom. Enako kot vsako leto se ugotavlja, da je mnogo poslovnih prostorov nezasedenih

Nadzorni odbor ugotavlja, da se iz naslova najemnin premalo vlaga v investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov. Celotni prihodek iz najemnin poslovnih prostorov bi se moralo vračati v vzdrževanje poslovnih prostorov, 50 % finančnih sredstev iz celotnega prihodka najemnin bi se moralo uporabiti za investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov. S tekočim in investicijskim vzdrževanjem se je samo delno ohranila vrednost poslovnih in upravnih prostorov.

Namenska sredstva iz najemnin poslovnih prostorov se ne uporabljajo v celoti za ohranjanje vrednosti poslovnih prostorov.

Nadzorni odbor je pregledal pogodbe o najemu poslovnih prostorov mestne občine Maribor, ki jih ima v najemu JZ Mariborske lekarne. V letu 2005 so se pričele usklajevati obstoječe najemne pogodbe z dejanskim stanjem:

Lokacije Partizanska cesta 1, Glavni trg 20, Gosposka ul. 12 in 14 ter Tkalski prehod 4, vse v Mariboru - do podpisa novih najemnih pogodb je prišlo v aprilu 2006.

Lekarna Nova vas, Maribor, Proletarskih brigad 71- ni pogodbe

Lekarna Pobrežje, Maribor, C. XIV. Divizije 30/a - ni pogodbe

Lekarna Studenci, Maribor, Kalohova ul.20 - ni pogodbe

Lekarna Limbuš, Lackova c. 269 - stavba in zemljišče sta last mestne občine Maribor, lekarna zgrajena in deluje od 21.2.2005 - ni pogodbe

Trg revolucije 3, Maribor - brezplačen prenos od občine Maribor Tabor na zavod v letu 1988, vpisano v zemljiško knjigo

Lekarna Melje, Maribor, Partizanska c. 35 - kupljeno leta 2000 - kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo zavod

Lekarna Tabor, Maribor, Ljubljanska ul. 9 - kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo zavod

Lekarna Tezno, Maribor, Ptujska c. 95 - kupoprodajna pogodba 28.03.1994 in podan predlog za vpis v zemljiško knjigi - lastnik zavod

Lekarna Gosposvetska 41 - kupoprodajna pogodba 12.7.1996, ni vpisano v zemljiško knjigo, kot lastnik je predlagan zavod

Lekarna Radvanje, Pohorska ulica 9, Maribor - kupoprodajna pogodba 20.6.2002, kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo zavod

Mlinarikova ul. 6, Maribor - kupoprodajna pogodba 28.2.1992, kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo zavod. V tem primeru je vložena tožba s strani mestne občine Maribor

Ptujska cesta, Maribor - kupljeno v letu 2006 od mestne občine Maribor in podan predlog za vpis lastništva na zavod

Ptujska cesta, Maribor - kupoprodajna pogodba 27.5.1998 kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo zavod

Ljubljanska ul.5, skladišče vnetljivih snovi je 40 % solastniški delež - ni vpisano v zemljiško knjigo.

Služba finančnega nadzora pojasnjuje, da je mestna občina Maribor na podlagi Zakona o zavodih v letu 1991 postala lastnica vsega premoženja, ki je bilo do tega dne kot družbena lastnina v upravljanju delovnih organizacij na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, športa, otroškega in socialnega varstva in so po 1.4.1991 nadaljevale delo kot zavodi.

Nadzorni odbor je pregledal izvajanje programa prodaje poslovnih prostorov in garaž. Nadzorni odbor ugotavlja, da ni pobud ali predlogov za prodajo poslovnih prostorov, ki se nahajajo na manj zanimivih lokacijah ali je investicijski vložek tako visok, da se mestni občini Maribor ne izplača investicijsko vlagati oz. obnavljati poslovnih prostorov.

Ugotovljeno je bilo, da je pri prodaji poslovnih prostorov in garaž v letu 2005 realizacija prodaje poslovnih prostorov nižja od načrtovane zaradi premajhnega tržnega interesa za nakup nepremičnin. Pred prodajo poslovnih prostorov, kjer je več etažnih lastnikov, je potrebno pridobiti odstopne izjave predkupnih upravičencev, če le-ti niso zainteresirani za nakup. Tudi pri predhodni cenitvi poslovnih prostorov in garaž traja postopek cenitve predolgo. Komisija je izvedla samo dve javni dražbi. Iz dokumentacije je razvidno, da je uspešnost prodaje poslovnih prostorov 50 %.

Oddelek za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori ter premičnim premoženjem pojasnjuje, da je trenutno mogoče brez zadržkov oddati v najem samo šest poslovnih prostorov, za vse preostale obstajajo različnih zadržki (denacionalizacija, itd).

Glede prodaje poslovnih prostorov navajajo, da je realizacija v letu 2005 nižja od načrtovane zaradi premajhnega tržnega interesa za nakup nepremičnin.

XIII. FINANČNO POSLOVANJE MESTNIH ČETRTI IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Finančno poslovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti v mestni občini Maribor je urejeno z Zakonom o lokalni samoupravi, Statutom mestne občine Maribor, Odlokom o razdelitvi mestne občine Maribor, Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o MČ in KS in Sklepom o določitvi meril za financiranje MČ in KS iz proračunskih sredstev Mestne občine Maribor.

Ker imajo nekatere MČ in KS lastno premoženje, iz katerega ustvarjajo prihodke, so v boljšem položaju, kot tiste MČ in KS, ki svojega premoženja nimajo. Da v prihodnje ne bo prihajalo do tako velikih razlik med MČ in KS je potrebno, da predlagatelj proračuna upošteva enakomeren razvoj in financiranje vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti v mestni občini Maribor.

Pri pregledu zaključnega računa za leto 2005 je nadzorni odbor ugotovil, da je finančno poslovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti v mestni občini Maribor pregledno, da so v razpredelnicah mestnih četrti in krajevnih skupnosti zajete vse posamezne postavke oziroma prihodki in odhodki in je zaključni račun sestavni del mestnega občinskega proračuna.

XIV. ODDAJA DEL Z JAVNIMI NAROČILI

1. KABINET ŽUPANA

Pregledana je bila dokumentacija v vezi z javnimi razpisi, zbiranjem ponudb in sklepanjem pogodb:

a) Javni natečaj za izdelavo projektne dokumentacije za lutkovno gledališče

Na osnovi prejšnjega izbora so se odvijala pogajanja za sklenitev osnovne pogodbe.

b) tiskarske storitve

Način izbire izvajalca: zbiranje ponudb, nejavno odpiranje ponudb, izbran najcenejši ponudnik

Ni zagotovljeno javno odpiranje ponudb.

2. ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Pregledana je bila dokumentacija v vezi z javnimi razpisi, zbiranjem ponudb in sklepanjem pogodb za investicije in investicijsko vzdrževanje:

a) Vrtec Otona Župančiča – notranja oprema

Način izbire izvajalca: zbiranje ponudb, javno odpiranje, merilo najnižja cena.

NO nima pripomb na izvedbo postopka izbire izvajalca

b) Osnovna šola Martin Konšak – zamenjava oken

c) Osnovna šola Maks Durjava – zamenjava oken

d) Osnovan šola Draga Kobala, podružnica Brezje

Način izbire izvajalca: vsi trije razpisi so bili objavljeni v Uradnem listu.

Nadzorni odbor nima pripomb na izvedbo postopka izbire izvajalca.

3. KOMUNALNA DIREKCIJA

Pregledana je bila dokumentacija v vezi z javnimi razpisi, zbiranjem ponudb in sklepanjem pogodb za investicije, investicijsko vzdrževanje in nabavo v letu 2005:

a) Opremljanje Dogoš – športni park

b) Komunalno opremljanje veslaškega centra v Bresternici

c) Izdelava opornega zidu ob Meljski cesti

d) Odmera občinskih cest v letu 2005

Metoda: zbiranje ponudb, merilo najnižja cena, javno odpiranje ponudb.

NO nima pripomb na izvedbo postopka izbire izvajalca.

Izgradnja avtobusne postaje Jelovec

Metoda: zbiranje ponudb, javno odpiranje,

NO nima pripomb na izvedbo postopka izbire izvajalca.

Ureditev ceste Gaj – Žavcarjev vrh.

Razpis je bil 5.9.2005, izvajalec je bil izbran 12. 9. 2005, Nigrad je podpisal pogodbo 29.9. 2005, župan pa 27.10.2005.

Zaradi predolgega postopka se dela ne morejo končati do začetka zime in se nadaljujejo v pomlad 2006 z večjimi stroški.

a) Komunalno opremljanje ceste na Ledino

Javni razpis v Uradnem listu, merilo najnižja cena, brez pripomb.

b) Vročevod Radvanjska

c) Plinovod po Črnogorski

Oba objekta zbiranje ponudb, merilo najcenejši ponudnik, javno odpiranje.

NO nima pripomb na izvedbo postopka izbire izvajalca.

a) Kanalizacija pred Staro trto – zbiranje ponudb

b) Kolektor Studenci

c) kanalizacija Bresternica.

Javni razpis v Uradnem listu, merilo najcenejši ponudnik, brez pripomb.

Odpiranje ponudb je vedno javno, dosledno kot merilo upoštevajo najnižjo ceno, lahko bi pri določenih razpisih povečali število ponudnikov.

4. SLUŽBA ZA INFORMATIKO

Pregledana je bila dokumentacija v vezi z javnimi razpisi, zbiranjem ponudb in sklepanjem pogodb za:

Komunikacijska in računalniška oprema za redarstvo in d.m.

Metoda: zbiranje ponudb, merilo najcenejši ponudnik, javno odpiranje, končni obračun enak pogodbi.

5. ZAVOD ZA VARSTVO OKOLJA

Pregledana je bila dokumentacija v vezi z javnimi razpisi, zbiranjem ponudb in sklepanjem pogodb za:

a) Imisijski monitoring podtalnice Vrbanski plato – nadaljevanje pogodbe iz leta 2001

b) Projekt osveščanja o ravnanju z odpadki in odpadno embalažo

Metoda: zbiranje ponudb

Zavod je k oddaji ponudbe povabil veliko število ponudnikov (6).

6. ODDELEK ZA GODPODARJENJE S POSLOVNIMI IN UPRAVNIMI PROSTORI TER PREMIČNIM PREMOŽENJEM

Pregledana je bila dokumentacija v vezi z javnimi razpisi, zbiranjem ponudb in sklepanjem pogodb za investicije, investicijsko vzdrževanje in nabavo v letu 2005:

Zamenjava stavbnega pohištva na Valvazorjevi 94 (vrtec)

Metoda: zbiranje ponudb

Vabljeni trije ponudniki, prispela le ena ponudba, odpiranje ponudb nejavno.

Edini prispeli ponudnik je bil izbran zato, da se dela končajo pred začetkom dela vrtca, 1.9.2005. Ker je pogodba s strani župana podpisana šele 13. 9. 2005, so se dela izvajala v oktobru in novembru, s tem pa je odpadel upravičen razlog za neponovitev razpisa.

a) Elektro instalacijska dela Rotovški trg 9

b) »Boby«

c) Slikopleskarska dela na objektih mestne občine Maribor

Metoda: zbiranje ponudb, merilo najcenejši ponudnik, javno odpiranje.

Vse tri oddaje del so bile brez pripomb.

Nabava pisarniškega in potrošnega materiala

Metoda: javni razpis v Uradnem listu

Oddaja del brez pripomb.

a) Izvedba sanacije kanalizacije na objektu Stara trta

b) Izdelava projektne dokumentacije za izdelavo MČ Brezje

Oba razpisa: zbiranje ponudb, merilo najnižja cena, javno odpiranje, brez pripomb.

c) Izdelava projektov za minoritsko cerkev

Na podlagi osnovne pogodbe iz javnega natečaja za lutkovno gledališče je s pogajanji sklenjena pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za objekt minoritska cerkev.

V oddelku so v vseh primerih razen v enem uporabili javno odpiranje ponudb. Lahko bi povečali število vabljenih ponudnikov.

7. SLUŽBA ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

Pregledana je bila dokumentacija v vezi z javnimi razpisi, zbiranjem ponudb in sklepanjem pogodb za investicijo v letu 2005:

Nakup gasilskih vozil

Metoda: mednarodni razpis v Uradnem listu. Izvedba brez pripomb.

8. MESTNI INŠPEKTORAT

Pregledana je bila dokumentacija v vezi z javnimi razpisi, zbiranjem ponudb in sklepanjem pogodb za:

Izdelava uniform za mestne redarje

Metoda: zbiranje ponudb, nejavno odpiranje ponudb, izbran najcenejši ponudnik.

Ni zagotovljeno javno odpiranje ponudb.

9. ZAVOD ZA TURIZEM

Pregledana je bila dokumentacija v vezi z javnimi razpisi, zbiranjem ponudb in sklepanjem pogodb za investicijo:

Projektiranje opreme Stare trte

Metoda: zbiranje ponudb, postopek brez pripomb.

Ugotavljam, da pri prenovi lokala Stara trta razpise in oddajo del izvajajo trije organi mestne uprave:

zavoda za turizem – razpis za notranjo opremo
materialno tehnična služba – gradbeno obrtniška in instalacijska dela
komunalna direkcija – sanacija kanalizacije pred Staro trto.

Nadzorni odbor meni, da bi bilo smotrno razpise združiti, ali vsaj imenovati koordinatorja za vse aktivnosti.

10. ZAVOD ZA ŠPORT

Pregledana je bila dokumentacija v vezi z javnimi razpisi, zbiranjem ponudb in sklepanjem pogodb za investicije v letu 2005:

a) Ureditev zunanjih igrišč

b) Montaža ograje športnega parka Tabor

c) Storitve svetovanja in investicijskega inženiringa.

Metoda: zbiranje ponudb, javno odpiranje ponudb, merilo najnižja cena.

Postopek potekal brez pripomb.

Potrebno bi bilo povečati število vabljenih ponudnikov.

11. ZAVOD ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE

Pregledana je bila dokumentacija v vezi z javnimi razpisi, zbiranjem ponudb in sklepanjem pogodb za:

a) Analiza prostorskih možnosti za umestitev severne obvoznice v Mariboru

b) Izdelava strokovnih podlag gospodarjenja z vodami

c) Izdelava strokovnih podlag za poselitev v mestni občini Maribor

d) Izdelava strokovnih podlag za prostorski razvoj mestne občine Maribor.

Metoda: zbiranje ponudb, merilo najnižja cena, odpiranje ponudb nejavno (razen enega razpisa), malo vabljenih.

Pri razpisu pod d) je prispela le ena ponudba in je zavod uporabil možnost pogajanja. Menim, da bi se z javnim odpiranjem ponudb in z vabljenjem večjega števila ponudnikov verjetno izognili odločitvi na podlagi ene ponudbe in dosegli nižje stroške proračuna.

V zavodu za prostorsko načrtovanje še vedno uporabljajo nejavno odpiranje ponudb (razen pri enem razpisu) in vabijo premalo število ponudnikov.

12. SKUPNE UGOTOVITVE PREGLEDA ODDAJE DEL Z JAVNIMI RAZPISI

Skupno je bilo pregledanih 39 razpisov.

Enako kot v prejšnjih letih Nadzorni odbor ugotavlja, da obstajajo precejšnje razlike med posameznimi oddelki pri številu vabljenih ponudnikov in javnem odpiranju ponudb. Merilo »najnižje cene« so vsi upoštevali. Na splošno se situacija v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšuje.

Poseben problem pri vzdrževalnih delih v vrtcih in šolah (čas počitnic) in pri komunalnih delih (asfaltiranje ipd.), ki so vezana na vremenske pogoje, je predolgi rok (en mesec in več), ki ga potrebuje župan za podpis pogodbe.

Ker so gradbene pogodbe že sestavni del razpisov in je že v sklepu o pričetku razpisa zagotovljena skladnost s sprejetim proračunom mestne občine Maribor, menim, da bi pred podpisom župana zadostoval le paraf vodje oddelka, službe ali direkcije, morebiti še paraf osebe iz točke 3, ki jo predlagam. S tem bi bilo možno skrajšati čas za podpis pogodbe za več kot en mesec.

Mestna uprava v svojem odgovoru navaja, da predlog ni v celoti sprejemljiv in da je župan 1.2.2005 izdal Navodilo za oddajo naročil male vrednosti, ki ustreza zakonskim normam. S sprejetjem navodil za oddajo javnih naročil so bili izdelani tudi vsi obrazci, s čemer so oddajo javnih naročil vb mestni občini poenotili. Ob sprejetju Navodil o izvrševanju proračuna mestne občine Maribor za leto 2006 pa se opravlja tudi nadzor nad izvajanjem oddaje javnih naročil.

Stališče nadzornega odbora:

Na podlagi ugotovitev nadzorni odbor ponovno predlaga:

1. Župan naj v pravilniku o javnih naročilih določi minimalno število vabljenih ponudnikov (5) in obvezno javno odpiranje ponudb.

2. Potrebno je proučiti možnost organizacije lastne investicijske nadzorne službe.

3. Smotrno bi bilo določiti osebo v mestni upravi (svetovalec župana), ki bo sistematično opravljala nadzor in odobravala morebitna odstopanja od pravilnika (manjše število ponudnikov, morebitna pogajanja in podobno).

XIV. UGOTOVITVE IN STALIŠČA NADZORNEGA ODBORA O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA MESTNE OBČINE MARIBOR ZA LETO 2005

Nadzorni odbor ugotavlja, da se na nekaterih področjih stanje izboljšuje in da so upoštevana v celoti ali delno nekatera stališča iz preteklih let.

Nadzorni odbor je pri pregledu zaključnega računa za leto 2005 ugotovil naslednje večje nepravilnosti:

Nadzorni odbor ugotavlja, da je mestna občina Maribor v letu 2005 odpisala 1,5 milijarde SIT investicij v teku. Znesek odpisov sredstev je izredno visok in je posledica neizvajanja predpisanih postopkov dela s strani pristojnih služb.
Mestna občina Maribor še vedno vodi na kontih investicij v teku sredstva investirana v izgradnjo centralne čistilne naprave, čeprav je čistilna naprava začela z rednim obratovanjem že v juniju leta 2002. Višina vloženih sredstev znaša 2,1 milijarde SIT.
Mestna občina Maribor v letu 2005 ni vodila evidence o porabi sredstev po virih, zato ni zagotovljeno, da so se namenski prihodki proračuna uporabljali samo za zakonsko določene namene.
Mestna občina Maribor je v nasprotju z Zakonom o javnih financah v letu 2005 sprejemala obveznosti brez pokritja v proračunskih postavkah ter tako kljub predhodnim opozorilom nadzornega odbora in mestnega sveta kršila Zakon o javnih financah.
V obdobju, ko ni bila podpisana pogodba o opravljanju del oziroma aneks k obstoječi pogodbi, so se opravljala dela in izplačevala proračunska sredstva brez ustrezne pravne podlage.
Mestna občina Maribor v letu 2005 v proračun ni vključila zapadlih neplačanih obveznosti iz preteklega leta in ni zagotovila zadostnih sredstev za pokrivanje zapadlih obveznosti po koncesijski pogodbi za čiščenje odpadnih komunalnih vod.

7. Nepravilno je izkazana višina porabe sredstev na posameznih analitičnih postavkah.

Pri odpiranju ponudb na razpise ni zagotovljeno javno odpiranje ponudb.

V zvezi z ugotovitvami o nepravilnostih in odstopanjih so stališča in priporočila nadzornega odbora naslednja:

Pristojne službe mestne občine Maribor naj preverijo, ali so investicije, ki jih je mestna občina Maribor odpisala, predane v upravljanje Nigradu in pravilno ovrednotene. V primeru, da v poslovnih knjigah Nigrada ta sredstva niso evidentirana, se naj zavedejo tudi vrednostno in se naj obračuna pravilna amortizacija.
Sredstva, investirana v izgradnjo centralne čistilne naprave, ki se vodijo na kontih investicij v teku, je potrebno aktivirati oziroma razčistiti. Zemljišča, ki so bila nabavljena za lokacijo čistilne naprave, je treba vključiti v premoženje mestne občine Maribor in teh vloženih sredstev občina ne sme odpisati.
Mestna občina Maribor mora sprejeti ukrepe, da se bo ohranjala vrednost dolgoročnih sredstev in zmanjšal odpis sredstev v upravljanju pri javnih podjetjih.
Mestna občina Maribor mora za vse vrste namenskih sredstev uvesti ustrezno evidenco ter zagotoviti namensko porabo sredstev; narediti je potrebno bilanco porabe namenskih prihodkov za zadnjih pet let za vse vrste namenskih sredstev in na ta način ugotoviti stanje sredstev ob koncu leta 2005 ter nenamensko porabljena sredstva vrniti v proračun.
Za vse naloge, ki presegajo osnovne zakonske naloge občine, je potrebno urediti ustrezne podlage za izplačila sredstev iz proračuna; sprejeta postavka v proračunu, kakor tudi sklep mestnega sveta, ki se nanaša na tekoče proračunsko leto, ni zadosten pogoj za izplačilo proračunskih sredstev.
Mestna občina Maribor mora zagotoviti dosledno upoštevanje izvajanja določil Zakona o javnih financah pri sprejemanju obveznosti. V dovoljeni obseg zadolževanja je potrebno vključiti vse obveznosti, ki pomenijo dejansko zadolžitev in katere posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna.
Možno je opravljati dela in izplačevati proračunska sredstva samo, kadar obstaja ustrezna pravna podlaga za izplačil, torej pogodba med mestno občino Maribor in izvajalcem del oziroma nalog. Če v začetku poslovnega leta proračun še ni sprejet, se mora kljub temu z izvajalci skleniti pogodba, v kateri se mora upoštevati zakonsko določena višina razpoložljivih sredstev.
Oddajanje del z javnimi naročili:

župan naj v pravilniku določi minimalno število vabljenih ponudnikov (5) in obvezno javno odpiranje ponudb;
potrebno je proučiti možnost organizacije lastne investicijske nadzorne službe;
smotrno bi bilo določiti osebo v mestni upravi (svetovalec župana), ki bo sistematično opravljala nadzor in odobravala morebitna odstopanja od pravilnika (manjše število ponudnikov, morebitna pogajanja in podobno).

9. Župan naj k zaključnemu računu poda izjavo, da so v zaključnem računu za leto

2005 izkazane vse obveznosti mestne občine Maribor.

mag. Franc PIBERL

PREDSEDNIK