Predstavitev zloženke: »Nove pristojnosti mestnih redarjev«
vodoravna delilna črta

Na decembrski seji  Mestnega sveta Mestne občine Maribor je bil v letu 2008 sprejet Občinski program varnosti, s katerim so bile na podlagi ocene varnostnih razmer v občini, podrobneje določene vrste in obseg nalog občinskega redarstva. S sprejetjem Občinskega programa varnosti so mestni redarji Mestne redarske službe pričeli z izvajanjem pooblastil iz 3. člena Zakona o občinskem redarstvu.

 

S ciljem seznanjanja prebivalcev Mestne občine Maribor o novih pristojnostih mestnih redarjev mestne redarske službe, je občina v okviru Varnostnega sosveta pripravila in natisnila zloženko. Poleg nadzora nad varnim in neoviranim cestnim prometom v naseljih, so redarji po sprejetju Občinskega programa varnosti oz. v začetku leta 2009 pričeli v tej zvezi izvajati nadzor tudi na občinskih cestah zunaj naselij. Naloga redarjev je skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh ter rekreacijskih in drugih površinah, varovati javno premoženje in naravno ter kulturno dediščino, ob vsem tem pa tudi vzdrževanje javnega reda in miru. Slednja naloga je najobsežnejša širitev pooblastil mestnih redarjev.

 

Da bi mestni redarji vse z zakonom delegirane naloge lahko izvajali, oz. da bi se kršitelji ali storilci kaznivih dejanj pokorili zakonitim ukrepom oz. odredbam mestnih redarjev, je zakonodajalec pooblastil redarje za izvajanje posameznih ukrepov zoper tovrstne osebe. Redarji lahko ugotavljajo istovetnost oseb, ki s svojim obnašanjem in ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbujajo sum, da bodo ogrozile varnost ljudi ali premoženja ali osebo, ki je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje in se preganja po uradni dolžnosti. V kolikor redar ne more ugotoviti istovetnosti takšne osebe, jo mora zadržati na kraju in obvestiti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje identifikacijskega postopka.

 

Redar lahko osebo na kraju zadrži do prihoda policije, vendar najdlje eno uro. Zoper takšno osebo, ki jo je redar dolžan zadržati, slednja pa je begosumna ali pa se zadržanju upira, lahko občinski redar uporabi sredstva za vezanje in vklepanje.

 

Mestni redar pa sme uporabiti tudi fizično silo in plinski razpršilec, kadar ne more drugače od sebe ali koga drugega odvrniti istočasni protipravni napad.

 

Vsi zgoraj navedeni ukrepi so torej nujno potrebni za zagotavljanje javne varnosti in javnega reda ter miru. Delo mestnih redarjev tako več ni zgolj ugotavljanje in ukrepanje zoper tiste kršitelje, ki so napačno parkirali svoja vozila ali povzročili oviro v cestnem prometu, pač pa tudi ukrepanje zoper tiste kršitelje, ki s svojimi ravnanji uničujejo javno premoženje, pišejo po objektih, se nedostojno vedejo na javnem kraju, bodisi vsiljivo beračijo, bodisi ščuvajo ali razkazujejo nevarne živali z namenom povzročanja občutka strahu ali ogroženosti pri ljudeh.

 

Kar zadeva varnost cestnega prometa pa Zakon o varnosti cestnega prometa pooblašča občinske redarje tudi za ugotavljanje prekoračitev hitrosti na cestah v naseljih  in občinskih cestah zunaj naselij, s samodejnimi merilnimi napravami, ki prekrške slikovno snemajo.

 

To je le nekaj pooblastil in dolžnosti mestnih redarjev, ki so tako postali represivni organ lokalne skupnosti, katerega temeljna naloga je skrb za javno varnost in varnost javnega premoženja.

 

 


vodoravna delilna črta