Odziv Mestne občine Maribor na zbiranje podpisov za ohranitev vrb na Lentu

V soboto zvečer, 4. julija 2009, so posamezniki pod Starim mostom na Lentu organizirali akcijo zbiranja podpisov za ohranitev petih dreves na Lentu. Na Mestni občini Maribor (v nadaljevanju MOM) ugotavljamo, da so v tej peticiji zlorabili situacijo in navedli neresnične podatke ter s tem zavajali mimoidoče, saj so podpise zbirali za vrbe, ki sploh niso v planu za odstranitev. V arborističnem poročilu, ki ga je za MOM izdelala arboristka Tanja Grmovšek, je namreč navedeno, da se pet vrb ob Starem mostu ohrani, saj ne izpolnjujejo pogojev slabih in nevarnih dreves, potrebna pa je redna letna kontrola in izvedba ukrepov nege. O stanju in nadaljnjih načrtih smo v medijih že poročali, zato ni bilo potrebe po kroženju netočnih informacij ter zbiranju podpisov občanov, saj bodo te vrbe v družbi 35 novih dreves še naprej krasile brežino reke Drave.

Ugotavljamo, da so nekateri mediji in občani konstantno kritični do obnove obrežja reke Drave in očitajo MOM, da je odstranila še zdrava in primerna drevesa. Ravno zelenje v mestu je tisto javno dobro, ki je najbolj izpostavljeno in na katero se hočejo vsi spoznati ter posledično podajati (ne)kompetentne komentarje. Nevarnost drevesa se ne meri glede na lastne občutke, ko greš mimo in drevo zgleda v redu zato, ker je zeleno. Zeleno drevo žal ne pomeni tudi varnega drevesa. Vitalnost odstranjenega drevesa se prav tako ne more določevati zgolj na podlagi obstoječega panja, saj je lahko drevo imelo več simptomov varnostnih ali vitalnostnih težav v predelu debla ali krošnje.

MOM je pridobila vsa potrebna soglasja za dela, ki so se na brežini reke Drave izvršila pred pričetkom Festivala Lent 2009. Pridobitev soglasij je temeljila na podlagi pregleda stanja povešavih vrb (Salix sp.), ki ga je opravila arboristka Tanja Grmovšek. Za obnovo povešavih vrb na nabrežju reke Drave smo se odločili, ker ni bilo več mogoče zagotoviti sinergije med nostalgičnimi občutji in varnostjo pod slabše vitalnimi ter lomljivimi drevesi. Pri večini starejših vrbovih drevesih je bila opažena prisotnost razkroja, ki se je pojavila predvsem zaradi nepreraslih večjih rezov iz preteklosti (s premeri rezov 30 cm in več). Ob večjem vetru in pozimi so se veje v preteklih letih začele lomiti, zato so predstavljale resno nevarnost za ljudi in okolico, zlasti sedaj v času številnih neurij. Varnost pa je v mestu na prvem mestu. Z nobenim od doslej poznanim arborističnim ukrepom namreč ni bilo več mogoče izboljšati vitalnosti ali varnosti dreves. Posek dreves oziroma zasaditev novih je bila nujna in zaradi starosti večine dreves izvedena v skrajnem času. Do večjega obsega odstranitve dreves in grmovnic je prišlo zaradi celostne načrtovane zasaditve novih dreves ter zagotovitve rednega vzdrževanja brežine, ki do sedaj ni bilo mogoče. Potrebno je namreč izpostaviti, da se do sedaj vzdrževalna dela niso mogla vršiti, saj je omenjen teren bil nedostopen zaradi obsežne zarasti grmovnic na obrežju. Drevesa in grmovnice so bila zaradi nevzdrževanja prepletena med seboj in se je z odstranitvijo samo enega drevesa pričel rušiti sistem celote. Zato smo ob ugotovitvi stanja vrb odstranili tudi mlajša drevesa, ki se sama na bi mogla upirati pričakovanim vremenskim neprilikam enako, kot so se lahko do sedaj.

Prav tako se z obnovo tega predela brežine želi zagotoviti enoten izgled drevorednih dreves oz. dreves rastočih v sklopu, predvsem iz krajinsko arhitekturnega vidika. Jeseni bomo na novo zasadili 35 povešavih vrb, saj nam je v interesu, da se Maribor kot Evropska prestolnica kulture 2012 prikaže kot urejeno mesto in težimo k temu, da naredimo rečno obrežje lepo in prijetno ljudem ter priljubljen kraj prebivalcev in obiskovalcev.