Zabeležka posveta »Položaj invalidov v MOM«

Posvet »Položaj invalidi v MOM« je bil v četrtek, 2. julija 2009, ob 11. uri v Razstavnem salonu, na Grajski ulici 7, v Mariboru.

PRISOTNI: 

Rok Peče - podžupan MOM, Aleš Škof - vodja Službe za delovanje mestnega sveta MOM, Liljana Zorko - vodja Sektorja za zdravstveno in socialno varstvo MOM, Nataša Rebernik - Nigrad d.d., Mateja Tajnšek - Mestna občina Slovenj Gradec, Danijel Železnjak - vodja Mestne redarske službe na MOM, Zlatko Kšela - policijski inšpektor SUP PU Maribor, Bojan Purgaj - pomočnik komandirja PP MB 1, Janko Kopše - pomočnik komandirja PP MB 2, Alfred LASETZKY - podpredsednik društva paraplegikov severne Štajerske, Slavko Zakršnik - predsednik Društva invalidov Maribor, Martin Benko - predsednik Medobčinskega društva Sožitje, Franc Bedrač - Invalidsko društvo ILCO MB, Darja Gojkošek - predsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih MB, Alenka Bera - Društvo študentov invalidov MB, Ivan Hrastnik - predsednik društva diabetikov MB, Bedrija Črešnik - Društvo gluhih in naglušnih Podravja MB, Matjaž Antolinc iz Območne službe Zavoda za zaposlovanje Maribor

DNEVNI RED:

1. Pozdrav podžupana Mestne občine Maribor, g. Roka Pečeta
2. Mobilnost invalidov v MOM (ga. Nataša Rebernik, Nigrad d.d., avtorica Karte za invalide)
3. Predstavitev projekta »Občina po meri invalidov« (ga. Mateja Tajnšek, Občina Sl. Gradec)
4. Razprava

Ad1)

Podžupan MOM Rok Peče je pozdravil navzoče ter dejal, da želijo s posvetom narediti nov korak na poti do skupnega cilja, torej, da Maribor v bližnji prihodnosti postane mesto, ki bo še bolj prijazno do invalidov.

Pečeta je že ob uvodu posveta presenetilo dejstvo, da je v Mariboru kar dvanajst invalidskih organizacij. Kot je dejal, so tudi zato tovrstni posveti vselej koristni, saj z njimi različne invalidske organizacije lahko opozorijo na nekatere pomanjkljivosti, ki se jih v mestu morda lahko odpravi tudi čez noč, česar se bodo v mestni občini tudi lotili v najkrajšem času.

"Naša želja je postati invalidom prijazno mesto, saj smo dolžni poskrbeti tudi za to kategorijo naših občank in občanov. Ovir za invalide je v Mariboru kar nekaj, čim hitreje jih bomo skušali odpraviti čim več, na to problematiko pa že opozarjamo z različnimi akcijami, kakršna je tudi nedavna, v kateri smo opozarjali na nepravilno parkiranje na parkirnih mestih, ki so rezervirana za invalide," je dejal mariborski podžupan, ki sicer priznava, da je bilo doslej storjenega veliko premalo.

 Ad2)

Nataša Rebernik, avtorica karte za gibalno ovirane osebe je pripravila in izvedla predavanje na temo Mobilnost invalidnih oseb v Mariboru, pri čemer je predstavila njen pogled oz. avtorske projekte na temo dostopnosti javnih površin za invalidne osebe (gibalno ovirani, slepi in slabovidni…) ter Karto dostopnih lokacij za gibalno ovirane osebe.

Nazorno je podala pregled izvedenih projektov v letih 2007-2009, in sicer:

1. MARIBOR - MESTO PRIJAZNO INVALIDOM (Elaborat, Nigrad d.d., 2007) 
2. ODPRAVA ARHITEKTONSKIH OVIR (Nigrad d.d., september - oktober 2008) 
3. KARTA DOSTOPNIH LOKACIJ MESTA MARIBOR ZA GIBALNO OVIRANE OSEBE (Nataša Rebernik, december 2008, tisk 2009) 
4. MARIBOR - MESTO PRIJAZNO SLEPIM IN SLABOVIDNIM (Elaborat, Nigrad d.d., 2009). 

V navedenih projektih je izvedena natančna analiza dostopnosti javnih površin za gibalno ovirane osebe oz. slepe in slabovidne osebe (opisno, slikovno, kartografsko), evidentirane so arhitektonske ovire, ki predstavljajo težavo gibalno oviranim osebam (ca. 200) ter številne ovire, ki predstavljajo težavo slepim in slabovidnim osebam. Predlagane so določene rešitve za odpravo teh ovir (klančine, kontrastne taktilne oznake, ozvočenja semaforjev, kontrastna označitev in/ali umik ovir) skupaj s finančnim ovrednotenjem predlaganih rešitev.

Poudarila je, da bo zaradi velikega finančnega zalogaja potrebno za realizacijo navedenih rešitev poiskati dodatna sredstva s pomočjo prijave projektov na različne razpise EU.

V zvezi s Karto dostopnih lokacij za gibalno ovirane osebe je poudarila, da gre za prvo tovrstno karto v Sloveniji, ki je javno dostopna tako v slovenskem kot tudi angleškem jeziku.

Cilj avtorice je nadgradnja navedene karte (vnos lokacij kot so sanitarije, parkirna mesta, javne ustanove, turistične znamenitosti in nadgradnja v interaktivno karto).

Zaključila je z željo, da Maribor postane invalidom še prijaznejše mesto, pri čemer pa bo nujno potrebno intenzivirati sodelovanje vseh akterjev v procesu načrtovanja, izgradnje in vzdrževanja objektov ter določene posodobitve v javnih ustanovah, v javnem potniškem prometu…

Ad3)

Mateja Tajnšek in Občine Slovenj Gradec je predstavila aktivnosti na podlagi katerih so si v letu 2008 pridobili naziv »Občina po meri invalidov«. Gre za projekt Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki služi kot spodbuda lokalnim skupnostim k načrtnim in trajnim dejavnostim za doseganje večje kvalitete življenja invalidov v njihovem primarnem okolju, za njihovo socialno vključenost in sodelovanje v družbenem življenju kraja. Pobudnik v primeru Občine Slovenj Gradec je bilo Društvo invalidov Slovenj Gradec.

Povedala je, da je bilo najprej potrebno izvesti okroglo mizo na katero so povabili:

-          vse invalidske organizacije in društva v občini

-          predstavnike občinske uprave, odgovorne za različna področja

-          predstavnike humanitarnih organizacij, centra za socialno delo

-          predstavnike zdravstvenih ustanov

-          predstavnike vzgojno-izobraževalnih ustanov

-          predstavnike kulturnih ustanov

-          predstavnike športnih ustanov

-          predstavnike policije

-          predstavnike župnijskih uradov

-          predstavnike iz gospodarskega sektorja …

Sledilo je formiranje posebne delovne skupine za pripravo analize o položaju invalidov v občini ter priprava konkretnega akcijskega načrta, kjer so sodelovali:

•          Predstavnica občinske uprave

•          Predstavnik Društva invalidov Slovenj Gradec

•          Predstavnik Društva paraplegikov Koroške

•          Predstavnik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor

•          Predstavnica Društva gluhih in naglušnih Koroške

•          Predstavnica Centra za socialno delo Slovenj Gradec

•          Predstavnik Zdravstvenega doma Slovenj Gradec

•          Predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje

•          Predstavnica Tretje osnovne šole v Slovenj Gradcu

•          Predstavnica delovnih invalidov iz podjetja JC NTU Slovenj Gradec

V analizi o položaju invalidov so obdelali naslednja področja:

1. Popis invalidskih društev in organizacij v občini

2. Osveščanje in informiranje

3. Skrb za zdravje

4. Rehabilitacijski programi

5. Strokovno – podporne službe in storitve

6. Dostopnost

7. Izobraževanje

8. Zaposlovanje oziroma pravica do dela

9. Materialna varnost invalidov

10. Vzpodbujanje družinskega življenja in osebne integritete

11. Kultura

12. Šport

13. Verske aktivnosti

14. Informiranje javnosti o življenju invalidov

15. Vključevanje invalidov v oblikovanje politike in načrtovanje invalidskega varstva

16. Akti v občini, ki urejajo vprašanja za uresničitev invalidovih pravic

17. Financiranje programov za invalide

18. Vpogled občine v delovanje posameznih izvajalcev na področju invalidskega varstva na ravni občine

19. Podpiranje delovanja invalidskih organizacij na ravni občine

20. Usposabljanje strokovnega kadra

21. Spremljanje in ugotavljanje učinkov sprejetih ukrepov za invalide

22. Mednarodno sodelovanje

Sledila je izdelava t.im. akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov v MO Sl. Gradec za obdobje 2007-2010, z naslednjimi cilji:

1. Obravnavati invalide kot polnopravne državljane in jih kot take vključevati v vsa dogajanja v občini;

2. Odpraviti grajene in komunikacijske ovire;

3. Razvijati podporno okolje, službe in programe;

4. Izboljšati obveščanje in osveščanje občanov o pravicah in potrebah invalidov v občini;

Oba dokumenta je potrdil Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec

Sklep župana o imenovanju Sveta za invalide pri Mestni občini Slovenj Gradec, katerega naloga je:

-          spremljanje in koordiniranje dela pri izvrševanju programa,

-          vsaj enkrat letno poročanje županu in občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Ad4)

Razpravo je začel Slavko Zakeršnik iz Društva invalidov Maribor, ki je nanizal nekatere pretekle aktivnosti MOM, pri čemer je pohvalil bistven napredek v zadnjem času in se zahvalil za dobro sodelovanje z MOM (Liljana Zorko, celotno županstvo in podžupanstvo). Podprl je iniciativo za pristop k projektu »Občina po meri invalidov«, a je hkrati izpostavil nezadostno aktivnost društev. Pristop k takemu projektu, po njegovem mnenju, zahteva veliko aktivnosti, zato meni, da je treba društva ustrezno motivirati. Predlagana ustanovitev akcijske skupine ali svetovalnega telesa (t.i. Sveta invalidov) lahko k temu še dodatno pripomore. Ugotavlja, da je MOM mesto z veliko invalidne populacije, ki potrebuje neko stalno, posvetovalno telo, ki bo invalidom v pomoč pri reševanju vsakdanjih težav. Kritiko je izrekel v zvezi z nedisciplino parkiranja na invalidskih mestih in apeliral na prisotne predstavnike policije ter MRS, da kršitelje ustrezno sankcionirajo.

Podal je pobudo, da bi ustanovili invalidski pevski zbor, pri čemer je pozval vsa društva, da mu sporočijo podatke o potencialnih članih.

Zlatko Kšela, policijski inšpektor SUP PU Maribor se je odzval na kritiko glede parkiranja na mestih, ki so rezervirana za invalide in poudaril, da vloga policije ni v vzgajanju oz. prevzgoji ljudi in dodal, da zgolj represivno ukrepanje (z izrekanjem kazni) ne bo odpravilo kršitev. Zaključil je, da na PU MB podpirajo omenjene projekte in bodo v njih še naprej sodelovali, pri čemer pa je omenil deficit kadra, časa in finančnih sredstev.

Bojan Purgaj in Janko Kopše iz PP MB 1 in 2 sta v zvezi s parkiranjem na invalidnih parkirnih mestih dejala, da na PP 1 in 2 izvršijo več sto represivnih ukrepov letno, izrečejo pa tudi veliko opozorilnih ukrepov. Omenila sta neučinkovitost odvoza vozil, saj kršitelji na mestih za invalide parkirajo le za kratek čas, službe pristojne za odvoz nepravilno parkiranih vozil pa ne uspejo reagirati pravi čas.

Vodja Mestne redarske službe, Danijel Železnjak je povedal, da redarji redno nadzirajo upravičenost parkiranja na parkiriščih za invalide. Kot je dejal, iz lastnih izkušenj ugotavljajo, da je tovrstno kršenje pravil v Mariboru velika težava, saj so samo v prvih treh mesecih letošnjega leta že izvedli dobrih 300 represivnih ukrepov zoper kršitelje. K temu doslej niso pripomogle niti globe v višini 80 evrov, ki jim sledi tudi odstranitev napačno parkiranega vozila. Po njegovih besedah lahko na teh mestih parkirajo le imetniki invalidskih parkirnih kart, uvedenih z novim pravilnikom, ker pa marsikateri upravičenec še vedno uporablja staro karto, jih je pozval, naj si na upravnih enotah priskrbijo ustrezno. Ob tem je imetnike kart opozoril, da prostori za invalide na modrih conah ne pomenijo za njih brezplačnega parkiranja, pač pa so omenjena parkirišča, kjer je čas parkiranja omejen na dve uri, zgolj rezervirana za invalide.

Alfred Lasetzky, podpredsednik Društva paraplegikov Severne Štajerske, ki je na vozičku že 27 let je dejal, da mu največjo težavo predstavlja parkiranje. Izjemno pomembno se mu zdi osveščanje ljudi že od vrtca naprej ter skozi ves šolski sistem.

Martin Benko, predsednik medobčinskega društva Sožitje je podprl idejo glede ustanovitve Sveta invalidov ter izpostavil nujnost priprave jasnih in usklajenih načrtov za realizacijo bodočih projektov.

Franc Bedrač iz društva ILCO je predlagal, da je k akcijam kot jo je izvedel Varnostni sosvet MOM, »Vzeli ste mi parkirno mesto, vzemite še mojo invalidnost« nujno potrebno povabiti tudi invalidska društva.

Darja Gojkošek, predsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor, je opozorila na talne ovire (»gobice«, drogove in dvižne stožce), ki so nevarni tudi za slabovidne osebe. Izrazila je željo po vsaj 1 bankomatu za slepe in slabovidne v Mariboru, v zvezi z avtobusi in avtobusnimi postajami pa je dejala, da si želijo, da bi nekatere od teh opremili z zvočnimi pomagali

Alenka Bera iz Društva študentov invalidov MB je podprla idejo o ustanovitvi Sveta invalidov in aktivnosti za pridobitev listine »Občina po meri invalidov«. Glede parkiranja je predlagala, da bi eden redar skrbel izključno za prekrškarje na invalidnih parkirnih mestih, predlagala pa je tudi zvišanje kazni za navedene kršitelje (za 50-100%). Pridružila se je pobudi predgovornice glede prilagojenih avtobusov in avtobusnih postaj.

Matjaž Antolinc iz Območne enota službe Zavoda za zaposlovanje Maribor se je strinjal s pobudami za prilagajanje javnega prevoza in dostopnosti, saj je to pomemben faktor tudi pri iskanju zaposlitve. Poudaril je, da je potrebno vzgajati ljudi z raznimi akcijami in dobrodelnimi prireditvami (po njegovem mnenju so otroci v vrtcu še zelo dojemljivi za drugačnost, rišejo, pomagajo, se udeležujejo dobrodelnih prireditev, kasneje pa se z vzgojo to spremeni, splahni), zaradi česar je pomembna vzgoja tudi v OŠ, SEŠ in naprej.

Bedrija Črešnik iz Društva gluhih in naglušnih je poudaril, da imajo kot specifična skupina invalidov velike težave, ki so izrazito vsakodnevne narave. Predvsem je moteče čakanje v zdravstvenih domovih, kjer ne slišijo klica, tolmača pa vedno ne morejo imeti s seboj, saj so za 462 članov društva na voljo samo 4 tolmači. Kot problem je še izpostavil, da gluhim in naglušnim, ki se z okvaro že rodijo, priznajo zgolj 70% invalidnost, s čimer imajo veliko manjše pravice in odobreno zdravstveno socialno pomoč kot drugi. Že najmanjši pripomoček, kot je svetlobni znak ob zvoncu v stanovanju ali alarm za dojenčka gluhe matere, je strošek, ki presega 100€ in jim predstavlja lasten strošek. Gluhota sicer ni vidna, predstavlja pa težavo 24 ur na dan…na vsakem koraku, zato je njihova želja, da se jim prizna 100% invalidnost.

Liljana Zorko, vodja sektorja za zdravstvo in socialo na MOM, ki na MOM skrbi tudi za izvajanje programov invalidskih društev v Mariboru, je omenila, da je v proračunu MOM za leto 2009, 190.000€ za cca. 100 programov različnih invalidskih društev.  

Glede tehničnih pripomočkov bo potrebno aktivirati vse moči, da se z analizami in predlogi dokaže potrebo po večji pomoči in se apelira na zakonodajo in Zdravstveno zavarovalnico.  

SKLEPI:

Z namenom ustanovitve Sveta invalidov, kot stalnega posvetovalnega telesa naj vsa društva, do 1. 8. 2009 na MOM pošljejo svoje predloge za predstavnike v navedenem telesu ter predloge za prihodnje aktivnosti.

Zapisal/-a:        

- Nataša Rebernik

- Aleš Škof