Poslovnik nadzornega odbora MOM

Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) in 49. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/1995, 13/1998, 17/1998, 23/1998, 5/2000, 10/2002, 6/2004, 13/2004, 26/2005) je nadzorni odbor Mestne občine Maribor na 8. seji, 9. marca 2011 sprejel

P O S L O V N I K
nadzornega odbora Mestne občine Maribor

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem poslovnikom nadzorni odbor Mestne občine Maribor (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ureja organizacijo, pristojnosti, način dela nadzornega odbora, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri opravljanju nadzora, način odločanja in postopek nadzora.

2. člen

Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe mestne občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Svoje naloge opravlja pošteno, strokovno, vestno in nepristransko, v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Mestne občine Maribor in tega poslovnika.

3. člen

Delo nadzornega odbora je javno. Člani nadzornega odbora so pri svojem delu dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so kot take opredeljene z zakonom ali drugim predpisom oziroma aktom mestnega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter upoštevati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov in pravnih oseb.

4. člen

Sedež nadzornega odbora je Ulica heroja Staneta 1, Maribor. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore Mestne občine Maribor (v nadaljevanju: mestna občina).

Nadzorni odbor ima svoj žig, ki je okrogle oblike, na zgornji polovici ima napis »Mestna občina« in »Nadzorni odbor« na spodnji polovici pa napis »Maribor«. V sredini žiga je grb Mestne občine Maribor.  

Žig nadzornega odbora se hrani v prostorih mestne uprave.

5. člen

Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovih odsotnosti pa podpredsednik.

II. SESTAVA NADZORNEGA ODBORA

6. člen

Nadzorni odbor ima sedem članov. Predsednika, podpredsednika in člane imenuje mestni svet za dobo 4 let oziroma do poteka mandata članom mestnega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.

7. člen

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani mestnega sveta, župan, podžupan, člani svetov mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti, javni uslužbenci mestne uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Član nadzornega odbora je dolžan seznaniti nadzorni odbor s svojim statusom.

8. člen

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom mestnega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta.

Člana nadzornega odbora razreši mestni svet na predlog nadzornega odbora. Nadzorni odbor lahko predlaga predčasno razrešitev člana nadzornega odbora mestnemu svetu:

–        če je njegov položaj v nasprotju z določili prejšnjega člena,

–        če se trikrat zaporedoma ne udeleži seje in ne sodeluje pri delu nadzornega odbora,

–        če nastanejo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi.

9. člen

Funkcija člana nadzornega odbora je nepoklicna.

Člani nadzornega odbora imajo za svoje delo pravico do plačila za opravljeno delo v skladu s Pravilnikom o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev ter članov drugih organov Mestne občine Maribor.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu, na podlagi letnega programa nadzora.

10. člen

Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:

–        je odgovorna oseba zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe, s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,

–        je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,

–        če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.

11. člen

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in mestna uprava.

Strokovno in administrativno delo zajema predvsem:

–        priprava vabil in tehnično organizacijska dela za sklic in potek seje,

–        posredovanje gradiv za seje nadzornega odbora,

–        sestava zapisnika nadzornega odbora in pisnih odpravkov sklepov,

–        vodenje evidence o aktivnosti članov,

–        obveščanje nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov občine s področij, ki so v pristojnosti nadzornega odbora,

–        obveščanje nadzornega odbora o novostih na področju zakonodaje in drugih predpisov s področij, ki so v pristojnosti nadzornega odbora ter posredovanje mnenj in gradiv pristojnih državnih in strokovnih institucij,

–        obveščanje članov nadzornega odbora o izobraževanjih in seminarjih,

–        arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora.

III. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA

12. člen

Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:

1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov, ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z javnimi sredstvi in javnim premoženjem mestne občine ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

13. člen

Na mestni občini in pri mestnih organih lahko nadzorni odbor opravlja neposredni nadzor.

Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med mestno občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.

14. člen

Naloge predsednika nadzornega odbora so:

–        vodi in organizira delo nadzornega odbora,

–        predlaga dnevni red, sklicuje in vodi seje;

–        podpisuje poročila, sklepe, zapisnike in druge akte nadzornega odbora,

–        skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,

–        spremlja izvajanje priporočil in predlogov nadzornega odbora,

–        skrbi za javnost dela nadzornega odbora,

–        sodeluje z mestnim svetom, županom in mestno upravo,

–        po potrebi se udeležuje sej mestnega sveta.

15. člen

Člani nadzornega odbora imajo pravico udeleževati se sej mestnega sveta.

Predsedniku nadzornega odbor se pošilja vabilo in gradivo za sejo mestnega sveta, članom odbora pa se pošilja vabilo.

IV. NAČRTOVANJE  DELA

16. člen

Nadzorni odbor opravlja redne in izredne nadzore.

Redne nadzore določi nadzorni odbor z letnim programom nadzora, ki ga sprejme do 31. 12 tekočega leta za naslednje leto. Nadzorni odbor je pri sprejemanju programa dela samostojen. Med letom lahko nadzorni odbor program dela spremeni ali dopolni.

Nadzorni odbora vsako proračunsko leto izvede nadzor zaključnega računa proračuna mestne občine.

Odločitve o izrednem nadzoru nadzorni odbor sprejema sproti po lastni presoji ali na osnovi:

-        pobude članov nadzornega odbora,

-        pobude mestnega sveta,

-        pobude župana,

-        pisnih pobud občanov,

-        javno izraženih stališč v medijih in organov civilne družbe.

V pobudi za izredni nadzor morajo biti navedeni predmet, obseg in cilji nadzora.  Nadzorni odbor obvesti predlagatelja o svoji odločitvi glede upoštevanja njegove pobude.

17. člen

Glede na obseg oz. kompleksnost nadzora se nadzor opredeli kot:

-        zelo zahteven nadzor,

-        zahteven nadzor,

-        manj zahteven nadzor.

Zelo zahteven je nadzor poslovanja mestne občine, posrednega proračunskega uporabnika v posameznem obdobju ali letu in podobno.

Zahteven je nadzor zaokroženega dela poslovanja mestne občine, npr. investicijskih odhodkov, postopkov oddaje javnih naročil, transferov in podobno.

Manj zahteven je nadzor, ki je osredotočen na posamezno proračunsko postavko ali podpostavko, odhodke za posamezno investicijo, tekoče transfere na posameznem področju, izvrševanje posamezne pogodbe in podobno.

18. člen

Z letnim programom nadzora seznani nadzorni odbor mestni svet in župana.

V. NAČIN DELA

1. Sklic seje

19. člen

Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah. Seje sklicuje predsednik odbora na lastno pobudo, v skladu s programom dela in na zahtevo treh članov nadzornega odbora. Če predsednik odbora v sedmih dneh po podani zahtevi ne skliče seje, jo lahko skliče podpredsednik oziroma člani, ki so pobudo podali.

Predlog dnevnega reda za sejo nadzornega odbora določi predsednik. Na dnevni red se uvrsti točka »predlogi in pobude članov nadzornega odbora«.

20. člen

Vabilo na sejo nadzornega odbora mora biti pisno in posredovano članom odbora najmanj pet delovnih dni pred sejo.

Predsednik lahko povabi na sejo odbora izvedence in predstavnike javnih zavodov, organizacij in društev, katerih dejavnost se sofinancira iz občinskega proračuna in so predmet nadzora.

21. člen

Predsednik lahko v izjemnih primerih skliče izredno ali dopisno sejo.

V predlogu za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic. Na izredni seji lahko predsednik predloži gradivo članom na sami seji odbora.

Če se izvede dopisna seja, morajo imeti člani odbora najmanj 24 ur časa, da izrazijo svoje stališče o posredovanem gradivu in predlaganem sklepu.

2. Potek seje

22. člen

Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora, na to nadzorni odbor sprejme dnevni red.

Pri določanju dnevnega reda lahko člani nadzornega odbora predlagajo umik posamezne točke dnevnega reda, njegovo razširitev ali spremembo vrstnega reda obravnave.

Razširitev dnevnega reda je možna le, če je za predlagano razširitev priloženo tudi gradivo.

23. člen

Po sprejemu dnevnega reda poteka seja po posameznih točkah dnevnega reda. Predsednik odbora najprej da besedo poročevalcu obravnavane točke dnevnega reda, ki poda obrazložitev, nato članom odbora po vrsti, kakor so se prijavili k razpravi. Razprava posameznega razpravljavca se mora nanašati na obravnavano zadevo, po sklepu nadzornega odbora se lahko tudi časovno omeji. 

24. člen

Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljavcev. Po opravljeni razpravi predsednik oblikuje k posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa oz. sklepov. Člani odbora glasujejo o vsakem predlaganem sklepu posebej.

Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se na njegovo zahtevo evidentira v zapisniku.

Predsednik lahko prekine sejo nadzornega odbora, če ni več sklepčna ali po sklepu nadzornega odbora.

3. Odločanje

25.  člen

Nadzorni odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

Navzočnost na seji oziroma sklepčnost odbora se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.

Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora, razen, če statut mestne občine ali  ta poslovnik ne določata drugačne večine.

Glasovanje na sejah je praviloma javno z dvigom rok. Predsednik najprej vpraša kdo je za in na to kdo je proti predlaganemu sklepu.

Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

Če nadzorni odbor na zahtevo člana odbora odloči, da se glasuje tajno, glasuje nadzorni odbor z glasovnicami.

4. Zapisnik

26. člen

O poteku seje nadzornega odbora se piše zapisnik, ki vsebuje:

-        zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in konca seje,

-        evidenco prisotnosti članov odbora in vabljenih na sejo,

-        ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red,

-        potek seje z navedbo poročevalcev in razpravljavcev ter kratkim povzetkom razprave,

-        predlagane in sprejete sklepe,

-        Izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,

-        morebitna ločena mnenja članov nadzornega odbora.

Zapisnik podpišeta predsednik in delavec mestne uprave, ki je določen za administrativno in tehnično pomoč pri delu nadzornega odbora (sekretar nadzornega odbora).

 VI. POSTOPEK NADZORA

27. člen

Nadzorni odbor vodi postopek nadzora po tem poslovniku in predpisih, ki urejajo javne finance v občini.

Stranka v postopku nadzora (v nadaljevanju: nadzorovana oseba) je uporabnik sredstev oz. premoženja in odredbodajalec oz. skrbnik za javna sredstva oziroma premoženje.

28. člen

Nadzor se začne s sklepom o izvedbi nadzora, ki ga sprejme nadzorni odbor.

Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati navedbo nadzorovane osebe, predmet, obseg, cilj in čas nadzora ter navedbo člana nadzornega odbora, ki bo izvedel nadzor (v nadaljevanju: nadzornik).

Sklep o izvedbi nadzora se vroči nadzorovani osebi najmanj sedem dni pred datumom izvedbe nadzora. Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in direktorico mestne uprave.

Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet. Pogodbo o delu z izvedencem sklene župan.

Nadzorni odbor lahko predlaga notranjemu revizorju mestne občine, da prouči ugotovitve nadzornega odbora.

29. člen

V postopku nadzora ima nadzornik pravico zahtevati od nadzorovanih oseb vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora, in sicer podatke, listine in dokumentacijo, ki jo je potrebno predložiti ter določiti rok za predložitev podatkov.

Nadzorovana oseba je dolžna nadzorniku predložiti vso zahtevano dokumentacijo v določenem roku, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

Rok za predložitev zahtevane dokumentacije se na prošnjo nadzorovane osebe lahko podaljša. Odločitev o tem sprejme nadzornik.

30. člen

Nadzor je potrebno opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena. Predstavnik nadzorovane osebe je lahko ves čas nadzora prisoten.

Nadzor se lahko opravi pri nadzorovani stranki ali na sedežu nadzornega odbora.

31. člen

Po opravljenem pregledu pripravi nadzornik poročilo, v katerem navede nadzorovano osebo, odgovorne osebe nadzorovane osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predloge ukrepov, če je pri nadzorovani stranki ugotovila nepravilnosti pri razpolaganju s premoženjem, namenskosti ali nesmotrnosti porabe proračunskih sredstev ali nepravilnosti pri finančnem poslovanju. Poročilo posreduje nadzornemu odboru.

Po obravnavi na seji nadzorni odbor poročilo sprejme ali zahteva njegovo dopolnitev.

Sprejet predlog poročila o nadzoru nadzorni odbor posreduje nadzorovani osebi. Nadzorovana oseba ima pravico, da v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vloži nadzornemu odbor ugovor oziroma odzivno poročilo. V odzivnem poročilu se nadzorovana oseba pisno opredeli o ugotovitvah iz poročila in izrazi svoje pripombe, mnenje in stališča, lahko predloži tudi poročilo o izvedbi ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Nadzornik se mora o navedbah nadzorovane osebe opredeliti in svojo odločitev obrazložiti v predlogu končnega poročila.

32. člen

Končno poročilo mora vsebovati obvezne sestavine, ki jih določa Pravilnik o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.

Končno poročilo o nadzoru sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, mestnemu svetu, županu, po potrebi tudi računskemu sodišču in pobudniku nadzora.

33. člen

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenje, priporočila in predloge nadzornega odbora.

Mestni svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

Mestna uprava ni dolžna upoštevati mnenj in priporočil nadzornega odbora, če na podlagi strokovne presoje notranjega revizorja, mestne uprave, mnenja ministrstva ali drugih strokovnjakov obstaja dvom o utemeljenosti ugotovitev nadzornega odbora.

34. člen

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov, navedeno v 107. členu Zakona o javnih financah ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od izdaje končnega poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

Hujše kršitve predpisov in nepravilnosti pri poslovanju so:

1.      prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu,

2.      prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna v višini, ki presega 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov zaključnega računa proračuna preteklega leta,

3.      prodaja občinskega finančnega ali stvarnega premoženja, ki ni vključeno v letni program prodaje, s sklenitvijo neposredne pogodbe ali v nasprotju s sprejeto odločitvijo pristojnega organa razen v primerih, ko zakon ali drug predpis to dopušča,

4.      oddaja javnega naročila brez javnega razpisa.

35. člen

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

36. člen

O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlagajo vse beležke, listine, zapisniki, osnutek in predlog poročila o nadzoru, morebitni ugovor nadzorovane osebe in končno poročilo o nadzoru.

37. člen

Nadzorni odbor mora županu in mestnemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in po potrebi predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

 VII. JAVNOST DELA

38. člen

Delo nadzornega odbora je javno.

Javnost se zagotavlja s predložitvijo poročil o delu, končnih poročil o  nadzoru, poročanjem na sejah mestnega sveta, z obveščanjem javnosti na novinarskih konferencah in z drugimi oblikami predstavitve dela nadzornega odbora javnosti.

Za zagotovitev javnosti dela nadzornega odbora je odgovoren predsednik nadzornega odbora.

Nadzorni odbor lahko s sklepom odloči, da bo seja ali njen del zaradi varstva osebnih podatkov in varstva državne, uradne in poslovne skrivnosti potekala zaprto za javnost.

Pri dajanju obvestil je potrebno spoštovati predpise, ki določajo tajnost podatkov ali njihovih posameznih delov, kakor tudi predpise o dostopu do informacij javnega značaja. Obvestila morajo biti pripravljena tako, da varujejo ugled strank in drugih udeležencev v postopku.

Z gradivom zaupne narave se ravna po predpisih, ki urejajo področje upravnega poslovanja in arhiviranja.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen

Ta poslovnik kakor tudi njegove spremembe in dopolnitve obravnava in sprejme nadzorni odbor.

40. člen

Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določbe Statuta Mestne občine Maribor in Poslovnika mestnega sveta Mestne občine Maribor.

41. člen

Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

42. člen

Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik nadzornega odbora Mestne občine Maribor (MUV št. 2/96 in 7/98).

Številka:  01100-38/2011 090209

Datum:    9. 3. 2011