Sodelovanje Mestne občine Maribor z madžarskima arhitektoma pri projektu UGM

V mesecu maju 2010 je bil zaključen mednarodni, javni, anonimni idejno projektni, enostopenjski arhitekturni natečaj. 1. nagrado za sklop 3 – novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM) in z njo povezane materialne avtorske pravice sta prejela madžarska arhitekta Tamas Levai in Agnes Joszai (avtorska nagrada v višini 40.000 EUR). Mestna občina Maribor (MOM) je skladno z določili natečaja avtorjema nadalje želela omogočiti uveljavitev avtorskih pravic z naročilom projektne dokumentacije – 1. sklop za pripravljalna dela, idejno zasnovo in idejni projekt ter 2. sklop za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo.

Tekom izvedbe del, skladno s sklenjeno pogodbo za 1. sklop iz novembra 2010, so nastopile spremenjene okoliščine. MOM je v začetku leta 2011 s strani Vlade RS prejela sklep z zagotovilom, da bo Ministrstvo za kulturo sofinanciralo gradnjo UGM pod pogojem, da bo najkasneje do konca maja 2011 za le-to zagotovljena vsa potrebna dokumentacije. Z željo po realizaciji projekta v zahtevanih rokih je naročnik zastavil intenzivno dinamiko, ki so jo projektanti načeloma sprejeli, tekom sprovedbe postopkov pa onemogočili.

Naročnik je skladno s pogodbenimi določili omejil izvedbo del 1. sklopa (opustitev dela pripravljalnih del ter izdelave IDP), hkrati pa želel naročiti 2. sklop – torej izdelavo PGD in PZI, kar bi mu omogočilo izpeljati pogojevano dinamiko. V začetku leta 2011 je bil trikrat ponovljen postopek s pogajanji, na katerega pa se avtorji kot ponudnik niso odzvali in postopkov ni bilo mogoče zaključiti.

Avtorja nista razumela, da dolgotrajno usklajevanje pravnih izhodišč razpisnih postopkov ni sprejemljivo, čeprav so jih k sodelovanju spodbujali vsi slovenski partnerji na projektu. Priprava teh izhodišče je namreč pravica in dolžnost strokovni služb MOM in nanje bi se morala avtorja korektno odzvati. Za možnost izvedbe projekta po intenzivni dinamiki so bile določene storitve 1. sklopa tudi odpovedane oz. neizvedene, avtorja pa nista razumela, da MOM ne more in ne sme plačevati računov za storitve, ki niso bile opravljene. Zato sta avtorja prejela samo del plačila 1. sklopa naročenih storitev.

Razlog za pripravo »spornega« in nikoli podpisanega aneksa je bila želja avtorjev, da se jima deaktivira garancija, ki je bila predana do izpolnitve pogodbe 1. sklopa v celoti. Ker brez prekinitve neizvedenih oz. odpovedanih del le-te ni bilo mogoče deaktivirati, je naročnik vztrajal na podpisu le-tega. Po preteku garancijskega roka sama garancija ni bila več v veljavi in zato tudi naročnik pri podpisu aneksa ni več vztrajal, temveč prenakazal pogodbenemu partnerju nesporni del pogodbenega zneska. Mag. Monika Kirbiš je torej v imenu naročnika zgolj izpolnjevala svojo dolžnost ob dejstvu, da je ves čas izvajanja pogodbenih storitev z avtorjema korektno komunicirala, čeprav se le-ta včasih na razgovor nista najavila, ali pa sta se sestankov udeleževala brez prevajalca.

Zgolj neodzivanje in nezmožnost oddaje del avtorjema po izvedenem natečaju je imelo za posledico priključitev projekta UGM k projektu MAKS, saj so gabariti le-tega to sintezo omogočali, hkrati pa je realizacija tega skupnega projekta omogočala realno možnost sledenja zahtevane dinamike, ki je pogojevala pridobitev sredstev MK.

Ob tem naj dodamo, da prvonagrajeni avtor ureditve nabrežja reke Drave iz Italije, kot tudi prvonagrajeni avtor brvi čez reko Dravo iz Španije, razumeta slovensko zakonodajo, kot tudi postopke javnega naročanje in z njimi ni težav pri sodelovanju.