Svetovni dan voda 2012 - "Voda za hrano"

SVETOVNI DAN VODA 2012 - »Voda za hrano«

Program Svetovnega dneva voda v Mariboru

17. - 24. marec 2012

Namen Svetovnega dneva voda 2012 je opozoriti svetovno javnost na razmerje med porabo vode in varnostjo preskrbe s hrano. O varni preskrbi s hrano govorimo, ko imajo vsi ljudje dostop do zadostnih količin zdrave hrane. Voda pa je ena od temeljnih vhodnih dejavnikov za pridelavo hrane, potrebujejo jo rastline in živali za rast.

Rast prebivalstva, urbanizacija, spreminjanje načina prehranjevanja, pritiski na okolje in povečanje porabe energije, vse to prispeva k postopnemu pomanjkanju vode. Pričakuje se, da se bo do leta 2050 prebivalstvo povečalo z zdajšnjih sedem na devet milijard. Poraba vode se povečuje dvakrat hitreje od rasti prebivalstva. Z naraščanjem prebivalstva pa se bo večala tudi poraba vode za pridelavo hrane. Sprememba prehranjevalnih navad iz žit na živalske proizvode predstavlja večjo porabo vode, in sicer potrebujemo za proizvodnjo 1 kg pšenice 1500 l vode, za 1 kg govejega mesa pa 10 krat več. Zaradi pretirana izrabe vode grozi presahnitev večjih svetovnih rek. Ob takih trendih bo pomanjkanje vode čutilo dve tretjini prebivalstva. Količine vode za namakanje kmetijskih površin bodo vedno bolj omejene.

Pomanjkanje vode se pričakuje tudi zaradi podnebnih sprememb. Kopni del planeta postaja vse bolj sušen, nad oceani pade vse več dežja. Suša tako vse bolj postaja značilnost tudi evropskega podnebja. Površina s sušo prizadetih območij se je v zadnjih petnajstih letih povečala s 6 na 13 odstotkov. Daljša sušna obdobja v Evropi prispevajo k slabši kakovosti tal in povečanju nevarnosti širjenja puščav v delih Sredozemlja in vzhodne Evrope. Suše so veliko bolj pogoste, kar povzroča vedno manj vode v vodotokih. Večji nalivi v toplejših mesecih povzročijo hiter odtok vode in spremembo rečnega režima. Voda, ki na hitro steče po površini, je izgubljena za bogatenje podzemnih voda.

Podnebne razmere in količine vode na območju Mestne občine Maribor ter občin, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz sistema Mariborskega vodovoda, sledijo evropskim trendom.

Razmere v letu 2011 so se znatno poslabšale, saj na primer na hidrometeorološki postaji Maribor – Tabor beležimo le 576 mm padavin, kar predstavlja najbolj sušno leto od leta 1951, glede na podatke, s katerimi razpolagamo.

Glavni element napajanja podzemnih voda so padavine in površinske vode. Na Dravskem polju na količino podzemne vode najbolj vplivajo padavine. Podzemne vode območij Selniška Dobrava, Ruše in Vrbanski plato se napajajo iz Drave. Zaradi zajezitev namenjenim hidroelektrarnam Mariborski otok in Zlatoličje, ni večjih nihanj gladine Drave, kar vpliva tudi na dokaj stabilen nivo podzemne vode na teh območjih. Vrbanski plato je količinsko (in za sedaj tudi kakovostno) dokaj ugoden in bogat vodni vir, iz katerega je v letu 2011 bilo načrpanih 65% vode, za oskrbo cca 170.000 prebivalcev SV Slovenije. Glede na lego in dejavnosti na tem območju je Vrbanski plato dokaj ranljiv. Vsi uporabniki tega prostora bi se morali zavedati, kako pomembno je spoštovati predpisane pogoje o rabi prostora in zmanjšati pritiske na to, za pitno vodo strateško območje.