Vsak december se v času pred, med in po praznikih soočamo s povišanimi koncentracijami onesnaževal v zraku in motečim hrupom. Glavni vzrok je uporaba pirotehničnih pripomočkov, predvsem petard in ognjemetov.

Delci, ki se pri tem sproščajo, lahko ostanejo v zraku daljše časovno obdobje, lahko tudi več kot en teden, in so škodljivi za zdravje. Ko se posedejo na površino, se lahko ponovno dvignejo v ozračje (npr. kot posledica cestnega prometa in vetra). Ko pa jih padavine sperejo, onesnažijo površinske vode in podtalnico.

 

 

 

Merilne naprave državne in občinske mreže meritev kakovosti zraka ter meritve, ki potekajo v okviru projekta PMinter, so lanskega decembra zabeležile zelo visoke koncentracije delcev PM10, kar je razvidno iz spodnjega grafa.

 

 

Ognjemeti povzročajo kratkotrajno izjemno povišane koncentracije delcev, dušikovih oksidov in žveplovega dioksida v zraku. Ti delci do zelo majhni (okrog 1 µm) in vsebujejo kalij, stroncij, vanadij, titan, barij, baker, svinec, magnezij, aluminij, antimon, žveplo, mangan, cink in saje, je navedeno v Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaženjem s PM10.

Izpostavljenost emisijam lahko povzroči težji astmatični napad, vnetje dihalnih poti in pljuč tudi pri sicer zdravih ljudeh ter druge težave.

Ognjemeti so tudi vir perklorata – to so soli, ki nastanejo iz perklorne kisline (HClO₄). Ena izmed značilnosti perklorata je, da se hitro razgradi in pronica v podtalnico, ki je vir pitne vode. Tako lahko pride v človeški organizem, kjer že v majhnih količinah zavira delovanje ščitnice in njeno kopičenje joda.

Poleg tega se zaradi umetne svetlobe pri ljudeh ponoči prekine tvorba melatonina (hormona, ki uravnava ritem številnih bioloških funkcij), ki deluje antikarcenogeno.

 

Vpliv na živali

 

Pirotehnična sredstva vplivajo na živali še bolj kot na ljudi. Ljudje dojemamo ognjemete drugače kot živali, ki ne vedo kaj se v določeni situaciji dogaja in kaj se jim lahko zgodil. Glede na njihovo fiziologijo  so tudi mnogo bolj občutljive na poke in nenavadne dražljaje, saj imajo svoja čutila za nekaj deset krat občutljivejša kot človek.

 

Za pse in mačke glasno pokanje predstavlja velik stres. Žival se nagonsko želi izogniti stresnim okoliščinam, zato v tem času veliko psov pobegne in se izgubi. Simon Božič, dr. vet. med. iz Veterinarske bolnice Maribor lastnikom živali priporoča, da v času najhujšega pokanja ne hodijo na sprehode. Priporočljivo je, da se poskusi živali med pokanjem pomiriti, preusmeriti pozornost (priboljški, božanje ipd.). Kadar pa je situacija nevzdržna, se lahko pri veterinarjih kupi poseben gel, s katerim pomirimo žival.

 

V mariborskem zavetišču za živali so povedali, da imajo srečo, saj je zavetišče na mirni lokaciji ob gozdu, kjer živali tudi v času novoletnih praznikov niso izpostavljene zunanjim vplivom oz. pokanju in ognjemetom. Živali v zavetišču v prazničnem času prav tako zapirajo v notranje bokse, da preprečijo morebiten vpliv okolice.

 

Kot so zapisali v Lovski zvezi Maribor, večina divjadi v zimskem času miruje, ognjemeti in drugo pokanje pa povzroči, da se umaknejo iz svojih zavetišč. Zaradi vznemirjenja se pričnejo gibati, pri čemer  po nepotrebnem izgubljajo energijo, kar je v zimskem času še posebej škodljivo. Tudi možnosti za nevarno prečkanje prometnic in trk z vozili je tako še večja.

 

Zaradi svetlobnega onesnaženja, ki ga povzroči svetlobni učinek pirotehničnih sredstev, se nekaterim živalim (žuželkam, netopirjem, pticam itd.) poruši biološki ritem, nimajo več prave orientacije, pojavijo se težave zaradi selitev, razmnoževanja, lahko pride tudi do motenj pri hranjenju.

 

Viri:

- Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaženjem s PM10, Vlada RS, 2009

- Branko Kurnik, predsednik Lovske zveze Maribor

- mag. Mojca Bandur Križanec, vodja Zavetišča za živali Maribor

- Simon Božič, dr.vet.med., Veterinarska bolnica Maribor d.o.o.

- Raziskovalna naloga: Ali so ognjemeti res tako občudovanja vredni? Avtorici:  Lara Voh in Petra Žaucer, mentorica Manja Kokalj, prof., OŠ Selnica ob Dravi, 2012