Mestna občina Maribor je v sredini decembra letos uspešno zaključila projekt arheoloških izkopavanj ter sanacije in konservacije arheoloških ostalin na zahodni polovici vrha Piramide.

Projekt je Mestna občina Maribor začela leta 2010 z arheološkimi raziskavami pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor. Raziskave so potekale na  območju v izmeri 1250 m², z globino izkopa od 0,45 do 2,20 m, do sredine leta 2011.

Konec leta 2012 so bila izvedena nujna sanacijsko konservacijska dela, ki bodo preprečila propadanje odkritih arheoloških ostalin. 

Sanirane arheološke ostaline gradu na Piramidi so sedaj zaščitene z mrežno ograjo in vidne iz poti na vrhu Piramide. V primeru večje organizirane skupine, si bo arheološko najdišče možno ogledati tudi od blizu pod strokovnim vodstvom ZVKDS oz. od njih pooblaščene druge ustanove.

Rezultati izkopavanj so, poleg dodatne kulturno turistične oživitve Piramide, tudi  515 posebnih najdb in več kot pet ton materiala (keramike, kosti, kovine, lesa, kamna ali arhitekturnih elementov), ki jih ima v hrambi ZVKDS. Med sedemmesečnimi izkopavanji je bil raziskan zahodni bivanjski trakt gradu s petimi prostori talne površine približno 46 m².

 

Iz teksta, ki ga je za začasno informativno tablo na Piramidi pripravil ZVKDS, sledi:

 

˝Na severu se je bivanjski trakt nadaljeval z dvema prostoroma, eden izmed njiju je naslonjen na geološko osnovo. Vanjo je bil vklesan manjši objekt, verjetno tik ob vhodu v grad. Na južni strani je velik prostor z močnimi obodnimi zidovi, ki pomeni samostojen gradbeni poseg. Edini podkleteni prostor velikosti kar 65 m² ima vsaj dve podfazi, vanj vodijo široke stopnice, klet pa je bila obokana. Južni bivanjski trakt se nadaljuje proti vzhodu, na dvoriščni strani pa je bil postavljen arkadni hodnik z devetimi podstavki za arkade. Temelje s slabo ohranjenimi zidovi smo umestili v osem gradbenih posegov, ki tvorijo in sčasoma dopolnjujejo podobo gradu. Na notranjem dvorišču so dokumentirali dve povezani cisterni, verjetno del filtrskih cistern ali vodnjaka, katerih predvidevana skupna prostornina znaša 32 m³. Izstopajo prvi gradbeni poseg, izgradnja močnega obodnega zidu na severni in zahodni strani kompleksa, ki smo jo umestili v začetek 12. stoletja, izgradnja prostora (»kleti«) z močnejšimi zidovi na JZ vogalu (gradbeni poseg 5), ki je tudi edini podkleten, izgradnja zahodnega bivanjskega trakta (gradbeni poseg 6) ter izgradnja arkadnega hodnika (gradbeni poseg 8), ki je verjetno obdajal celotno dvorišče.

 

Med drobnimi najdbami je bilo odkritih zelo veliko odlomkov raznovrstnih predmetov. Najpogostejše najdbe so v svojem času služile predvsem pripravi, postrežbi ter uživanju hrane in pijače. Večinoma so bile to različne glinene posode, redkeje steklene. Manjšo, vendar značilno skupino najdb predstavljajo predmeti, ki sodijo med orožje. Najdene so bile na primer osti puščic za lok in za samostrel, krogli za puško/mušketo in sulični osti za kopje oz. sulico. Kar nekaj glinenih, koščenih ali kovinskih najdb pripada t.i. bivanjski opremi (pečnice, ključi, okovje,..), vsakdanjim predmetom (svečniki, gumbi, šivanke, predilne uteži,..) in takim, ki so služili igri in zabavi. Takšne so na primer igralne kocke in žetoni, igrače ter glasbila oziroma piščali. Leta 2010 je bil na notranjem dvorišču najden razlomljen bronast pečatnik, naslednje leto pa nedaleč stran še keramični predmet z njegovim odtisom. Pečatnik je na podlagi analize pripisan Ulriku III. Mariborskemu (omembe v virih med 1229 in 1252).

 

Po prvih analizah je večina najdenega materiala datiranega med 13. in 15. stoletje, kar nekaj pa je tudi starejših in mlajših najdb.˝