Poziv k odgovornemu in spoštljivemu odnosu do dreves in zelenih površin | |
Vandalizem in poškodbe na drevesih za seboj puščajo dolgoročne posledice, ki vplivajo tako na prihodnji razvoj drevesa kot tudi na kakovost bivanja v mestu. Mestna občina Maribor poziva k odgovornemu in spoštljivemu odnosu do dreves in zelenih površin.
Ob rednih vzdrževalnih delih na obcestnih zelenicah v neposredni bližini TC City so pristojne službe ugotovile poškodbe na deblih dreves, ki so bila posajena konec lanskega leta. Zaradi potrganih vezi za pritrjevanje dreves na oporo je možno sklepati, da so bile poškodbe zadane med rezanjem veziva. V Mestni občini Maribor se tako znova srečujemo s posledicami vandalizma na drevesih in zelenih površinah. Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se število tovrstnih namernih poškodb veča, zato želimo prebivalce in obiskovalce mesta opozoriti na dolgoročne posledice ter jih pozvati k odgovornemu ravnanju v naravi. Mestna občina Maribor posveča posebno pozornost zelenim površinam, pri čemer sodeluje z mednarodno priznano arboristko Tanjo Grmovšek.
V zadnjih letih smo bili priča številnim poškodbam dreves in zelenih površin, na vsako tovrstno poškodbo pa se strokovne službe nemudoma odzovejo in posredujejo v obravnavo pristojni policijski postaji. Poleg zadnjih poškodb dreves ob Titovi cesti naj tako izpostavimo še poškodbe gabrov na Maistrovi ulici, poseke dreves pri Osnovni šoli borcev za severno mejo, poškodbo hrasta na Gosposvetski cesti, ožgano deblo platane na Lentu, poškodbo drevesa na Mlinski ulici, veliko dreves pa je bilo odstranjenih tudi zaradi posledic prometnih nesreč.
V jeseni 2012 zasajen nov obcestni drevored ob Titovi cesti, ki je bil v letošnji zimi nekajkrat tarča vandalizma, se nahaja na svoji lokaciji z dolgoročnim poslanstvom. »Tega poslanstva se morda številni Mariborčani sploh ne zavedajo. Od odraslih dreves se pričakuje da bodo sčasoma, po naravni poti, vse bolj zmanjševala količino prašnih delcev (PM10, NO2, SO2…), filtrirala zrak in hkrati vezala CO2. S senčenjem asfaltne površine bi podaljševala njegovo obstojnost in zmanjševala negativni toplotni učinek v središču mesta. Ob tem bi prefiltrirala meteorno vodo in jo hkrati čim dlje časa zadrževala, vnesla v prostor mikroekološko celico, ki je pomembna tudi za vse drobne živali in ne nazadnje s svojimi zelenimi krošnjami polepšala ta predel Maribora. Ali bodo ta drevesa prišla do svoje odrasle dobe pa je tudi na ramenih Mariborčanov, ki naj mestna drevesa spoštujejo kot enakovredne someščane,« poziva arboristka Tanja Grmovšek.
Če bi ocenili vrednost posameznega novega drevesa ob Titovi cesti (glede na drevesno vrsto, lokacijo in dimenzije), nam izračun nekaterih okoljskih koristi drevesa poda naslednje zanimive kazalce. »Mlado drevo lahko v enem letu prefiltrira 325 litrov meteorne vode, veže 13,06 kilogramov CO2 in zmanjša porabo električne energije v svoji okolici za 6 kWh. Ko to drevo odraste, lahko v enem letu prefiltrira 11.636 litrov meteorne vode, veže 263,08 kilogramov CO2 in zmanjša porabo električne energije v svoji okolici za 169 kWh,« pojasnjuje arboristka in izpostavlja, da so drevesa v Mariboru pod veliko večjim pritiskom kot so bila nekoč. Prostor, kjer rastejo, je veliko bolj obremenjen ter omejen kot pred nekaj desetletji. »Primerna nega je ključnega pomena, saj z našim ravnanjem lahko poškodujemo drevo. Predvsem pri zasebnih lastnikih in upravljavcih funkcionalnih zemljišč smo se soočali s primeri, da so iz različnih razlogov skrajšali odraslo, lepo drevo na polovico. Temu pravimo obglavljanje in je skrajno neustrezna tehnika obrezovanja dreves, tudi neke vrste vandalizem nad drevesi,« je opozorila arboristka. Ker velja ta tehnika za malomarnost, je obglavljanje na javnih površina Mestne občine Maribor že pet let s pravilnikom prepovedan način nege dreves.
Mestna občina Maribor poziva k odgovornemu in spoštljivemu odnosu do dreves in zelenih površin.
Evropskega zveza arboristov navaja, da si skušajte “predstavljati veliko bukovo drevo, skoraj 20 metrov visoko in s premerom krošnje 12 metrov. To drevo ima 600 tisoč listov s površino 1200 kvadratnih metrov in prekrije 120 kvadratnih metrov površine tal. Glede na fizikalno zgradbo listov poteka izmenjava plinov na 15 tisoč kvadratnih metrih, na velikosti dveh nogometnih igrišč! V sončnem dnevu tako drevo predela 9400 litrov oziroma 18 kilogramov CO2. Pri 0,3-odstotni koncentraciji CO2 v zraku gre skozi liste skoraj 36 tisoč kubičnih metrov zraka. Listi filtrirajo leteče delce iz zraka, kot so bakterije, spore gliv, prah in druge škodljive snovi. Iz drevesa izhlapi 400 litrov vode na dan in tako vlaži ozračje. S fotosintezo proizvede 13 kilogramov kisika, ki zadovolji dnevno potrebo desetih ljudi. Še več, drevo proizvede 12 kilogramov sladkorja na dan, iz katerega zgradi vse svoje organske snovi. Nekatere izmed njih se odložijo v obliki škroba, iz drugih nastane nov les. Če drevo posekamo zaradi gradnje nove ceste, zgradbe ali zaradi pritožbe, ker nekomu daje preveč sence, je za njegovo nadomestilo potrebnih 2000 novih dreves z volumnom krošnje en kubični meter. To bi nas stalo približno 600 tisoč evrov.”
Več fotografij poškodovanih dreves in zelenih površin, ki so bili v zadnjih letih podvrženi vandalizmu, si lahko ogledate v fotogaleriji.
| |