Opozorila v času kurjenja kresov
vodoravna delilna črta

                

Kurjenje kresov v noči na prvi maj vpliva na koncentracije onesnaževal v zraku. V času lanskoletnih kresovanj so bile na merilnih mestih Vrbanski plato in Center izmerjene precej povišane koncentracije delcev PM10 v zraku. Pri kurjenju kresov pa je potrebno upoštevati tudi preventivne ukrepe za varstvo pred požarom v naravi.

 
Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave opozarja, da kurjenje kresov v noči na prvi maj vpliva na koncentracije onesnaževal v zraku, predvsem trdnih delcev s premerom 10 mikrometrov, t. i. PM10 in manjših. V zadnjih letih beležimo povišane koncentracije tudi v Mariboru. Visoke koncentracije delcev in drugih onesnaževal v zraku so škodljive za zdravje ljudi. To velja še zlasti v primerih, ko se kuri neposušen les in razni odpadni material, kot so gume, pohištvo iz lepljenega lesa in plastika, kar je tudi prepovedano. Prav tako opozarjamo na pravila pri kurjenju v naravnem okolju.
 
Vpliv delcev na zdravje
 
Ni varne mejne koncentracije, pod katero delci nimajo negativnega vpliva na zdravje ljudi (Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, 2009). Na delce pa so lahko vezane tudi številne druge škodljive snovi, kot so na primer težke kovine in policiklični aromatski ogljikovodiki, kar je odvisno od vira delcev.
 
Vdihavanje zraka, onesnaženega z delci, vpliva na:
  • srce in ožilje: večja verjetnost nastanka strdkov in srčnega infarkta, motnje ritma srca, povečan krvni tlak, nastanek ateroskleroze;
  • dihala: astmatični napadi, bolezni pljuč;
  • sistemsko vnetje, nastanek raka itd.
 
Koncentracije delcev PM10 v času lanskoletnih kresovanj
 
V času lanskoletnih kresovanj so bile na merilnih mestih Vrbanski plato (meritve za Mestno občino Maribor izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor) in Maribor Center (meritve izvaja Agencija RS za okolje) izmerjene precej povišane koncentracije delcev PM10 v zraku.
 
Mejna letna srednja vrednost je 40 µg/m3, mejna dnevna vrednost pa 50 µg/m3.
 
Na sliki 1 vidimo potek delcev PM10 na lokaciji Vrbanski plato, iz katerih je razvidno poviševanje koncentracij okrog 19. ure, vrh (90 µg/m3) pa okrog 22.30. Po polnoči so se koncentracije pričele zmanjševati.
 
 
Podoben potek delcev PM10 je bil tudi na merilnem mestu Center, kar je razvidno iz slike 2, s to razliko, da so se koncentracije pričele zviševati okrog 21. ure ter dosegle vrh (nad 100 µg/m3) ob polnoči.
 
 
Preventivni ukrepi za varstvo pred požarom v naravi
 
Vsako kurišče v naravi mora biti urejeno tako, da se gorenje ne more razširiti. Osnovna navodila za ureditev kurišča v naravi so (Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, Ur. l. RS., št. 4/2006):
 
  • Kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom (npr. kamenje, zemlja ipd).
  • Neposredna okolica kurišča mora biti očiščena vseh gorljivih snovi (pri večjih kresovih znaša ta okolica lahko tudi 20 m ali več).
  • Kurišče mora biti odmaknjeno od gozda vsaj 50 m.
  • Od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov z vnetljivimi ali nevarnimi snovmi mora biti kurišče oddaljeno vsaj 100 m.
  • Ne sme se uporabljati gorljivih tekočin (npr. bencina) ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline (npr. gume) oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.
  • Kurišče se mora ves čas kurjenja nadzorovati.
  • V kolikor je bilo kurišče veliko, je bilo ozračje vetrovno ali je okolica kurišča suha, je potreben pregled kurišča in okolice tudi po zaključenem kurjenju (pregled je treba izvesti najmanj 15 minut do pol ure po zaključku kurjenja).
  • Kadar je kurjenje del prireditve v naravi, je treba organizirati tudi požarno stražo.
  • Ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 35 km/h moramo prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati ogenj.
 
V primeru požara pokličemo regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112.
 


vodoravna delilna črta