Racionalizacija projekta Evropske prestolnice mladih 2013
vodoravna delilna črta


Z nastopom novega župana smo v kabinetu pričeli s pregledovanjem odprtih zadev in projektov, tj. dediščine prejšnjega župana in njegovega začasnega naslednika. Pri tem sledimo načelu kritične vsebinske presoje in gospodarne rabe javnih sredstev, še posebej pa smo pozorni na možnosti racionalizacije in iskanja notranjih rezerv. Obenem prekinjamo z dosedanjo politiko odločanja in delovanja, za katero so (bili) značilni klientelizem, parcialni interesi in nestrokovne odločitve.

Ob prvem pregledovanju projekta Evropske prestolnice mladih Maribor 2013 (EPM 2013) smo ugotovili, da je pri proračunski postavki 221210 Evropska prestolnica mladih prišlo do neskladja med načrtovanimi odhodki in prihodki. V obrazložitvi veljavne proračunske postavke 221210 Evropska prestolnica mladih je zapisano, da »na tej postavki načrtujemo sredstva za celovito izvedbo projekta Evropska  prestolnica mladih Maribor 2013 (v nadaljevanju EPM 2013), vključno z izvedbo odobrenih evropskih razpisov«. Ker so bila evropska sredstva prijavljena in načrtovana v višini 783.751,00 EUR, iz proračuna izhaja, da je za odhodke »ostalo« samo 466.249,00 EUR. Od tega je tretjina sredstev že obremenjenih za potrebe delovanja pisarne, skoraj tretjina bo porabljena za izvajanje rednih programov mladinskih organizacij v mestu (spomnimo: letos se je večina sredstev iz postavke 221208 Sofinanciranje mladinskih dejavnosti prenesla na postavko 221210 Evropska prestolnica mladih, na postavki 221208 je tako bilo le 19.000 EUR, zato smo postavko takoj dvignili - prenesli sredstva - na višino lanskoletne realizacije in dodali 20% za prestolnično leto, da ne prekinemo večletnega razvijanja programov znotraj rednih dejavnosti mladinskih organizacij), preostali del pa ne pokrije načrtovanih stroškov organizacij, ki so bile v letu 2012 izbrane za sofinanciranje priprave novih programov v mladinskem sektorju za potrebe EPM 2013. Na razpisu je bilo izbranih 52 programov, ki bi skladno s cilji prijave na EPM 2013 - dvig števila aktivnih mladih v mladinskih organizacijah, ustanovitev mladinskih četrtnih centrov, reševanje problema stanovanjske politike in zaposljivosti mladih, neformalno izobraževanje ipd. - spodbudili mesto, da izvede inovativne programe v zvezi z aktivno udeležbo mladih v družbi ter da skozi politike, ukrepe in aktivnosti, ki jih mesto izvaja, predstavlja primer dobre prakse na področju aktivnega vključevanja mladih tudi ostalim evropskim mestom. Povedano na kratko: neskladje med prihodki in odhodki je posledica slabega načrtovanja projekta v lanskem letu, nepotrebne predimenzioniranosti »pisarne EPM«, njene izvzetosti iz pristojnega urada kot strokovne službe in podrejenosti neposredno podžupanji ter napačne vloge »pisarne« v projektu - namesto podpornega okolja organizacijam in akterjem, ki so vsebinsko osmislili EPM 2013, je želela biti samostojni producent in izvajalec vsebin.
 
Želja novega vodstva je, da se projekt EPM 2013 in znotraj njega začeto delo mladinskih organizacij uspešno pripelje do konca, vendar zaenkrat sredstev v proračunu ni. Trenutno smo zato projekt zamrznili, a le zato, da ugotovimo realno finančno situacijo in prilagodimo možnosti izvedbe ter preverimo dosedanje delo in ustrezne pravne podlage. Sredstva bomo skušali zagotoviti z rebalansom, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je potrebno pristopati v skladu s finančnimi zmožnostmi v času krize in v razmerju do drugih prioritet mesta.
 
Ključna je zaščita akterjev v mladinskem polju, ki so prav z dolgoletnim odličnim delom omogočili, da je Maribor sploh postal Evropska prestolnica mladih. Zato se želimo maksimalno hitro odzvati in preprečiti, da bi prestolnično leto zaradi slabe priprave projekta kakorkoli škodovalo mladinskemu polju. Nasprotno - zagotoviti moramo vsebinski in strukturni zagon mladinskim politikam, vsem vpletenim ter njihovi vpetosti v mestotvorne in družbene procese. Pisarna EPM 2013 je zato vrnjena v sestavo Urada za kulturo in mladino in pod okrilje večletne višje svetovalke za mladino dr. Martine Rauter. S projektom se prioritetno ukvarja tudi Kabinet župana in njegova svetovalca, Gregor Kosi in Goran Rajić.
 
 
Pripravil: Gregor Kosi, svetovalec za družbene dejavnosti, Kabinet župana


vodoravna delilna črta