Ureditev Krekove ulice, ki jo je Mestna občina Maribor izvedla v letu 2011, je zajemala popravilo pločnikov, ureditev parkirnih prostorov in kolesarskih stez ter zasaditev dreves. Pred samo izvedbo del je bila Krekova ulica zelo neprijazna do pešcev, invalidov, kolesarjev in mamic z vozički, saj je neustrezna ureditev dajala prednost izključno avtomobilom in motoriziranemu prometu. Pločnik je bil mnogokrat neprehoden za invalide in mamice z vozički, saj so vozniki pogosto parkirali avtomobile skoraj do stene objektov.

 

Z željo, da vsem udeležencem v prometu omogočimo boljše pogoje, smo sprejeli odločitev, da pravokotno parkiranje spremenimo v vzdolžno in s tem zagotovimo varen prostor tako za pešce kot za kolesarje. Zavedamo se, da se je s tem izgubilo kar nekaj parkirnih prostorov, vendar se kot mesto, ki si prizadeva za spodbujanje trajnostne mobilnosti, ne moremo zavzemati zgolj za razvoj motoriziranega prometa. Ureditev Krekove ulice smo izvedli po uveljavitvi nove parkirne politike, kjer smo v mestu razširili plačljivo cono in uvedli t.i. »bele cone«. Ob tem smo meščanom, ki živijo na teh območjih, omogočili možnost nakupa dovolilnice za parkiranje in jim s tem ponudili možnost za parkiranje na plačljivih mestih po ugodnejši ceni (144 EUR za dve leti). Stanovalci so seznanjeni, da jim dovolilnica ne zagotavlja prostega parkirnega mesta ali parkiranja neposredno pri stanovanju, saj marsikje število stanovanj in prebivalcev presega število parkirnih mest. Prav zaradi tega jim dovolilnica omogoča parkiranje v območju celotne cone, v kateri živijo.

 

Občinska služba si s pomočjo prometnih strokovnjakov prizadeva za enakovredne razmere za vse udeležence v prometu. V letošnjem letu bomo tako širili parkirna mesta za invalide in urejali dostavna mesta ter kolesarske steze tudi na drugih lokacijah v MOM. Dostavna mesta in mesta za invalide smo dolžni urejati v skladu z Odlokom o občinskih cestah in pri tem upoštevati tehnične predpise za označitev le-teh. Menimo, da imamo v središču mesta še vedno premalo dostavnih mest in da se posledično poslovni subjekti soočajo z oteženim dostavljanjem. Dostavna mesta zato širimo po celotnem omrežju občinskih cest in jih, če je le možno, določimo na območju, ki zagotavlja približno enake pogoje za vse dostavljavce.

 

 

Uroš KOSI

vodja Sektorja za komunalo in promet

Urad za komunalo, promet in prostor