Površina: 1.351.844 m²
Obseg:           5.042 m

Število prebivalcev v mestni četrti po letih:


Meje mestne četrti so: na vzhodu ob železniški progi, od Linhartove ulice do reke Drave, na zahodu Murkova ulica, del Valvasorjeve ulice, prečkanje železniških tirov, Raičeva ulica in del Ruške ceste, na severu reka Drava, od Raičeve ulice, ki se stika z Ruško cesto, Taborska ulica in Pobreška cesta, vse do nakupovalnega središča Europark, na jugu Ulica Pariške komune in del Koresove ulice do Murkove ulice.

 

Mestna četrt Magdalena spada med (tako po skupni površini kot po številu prebivalcev) srednje mestne četrti v mestu Maribor. S svojim delovanjem je pričela aprila 1997 in je nastala iz štirih krajevnih skupnosti: KS Maks Durjava, KS Juge Polak, KS Miloš Zidanšek in KS Moša Pijade.

 

Blizu sedem tisoč prebivalcev živi večinoma v velikih blokih in stolpnicah ob prometnejših ulicah in prometnih žilah, ki sekajo četrt in pomenijo pomembna prometna vozlišča v mestu.

 

OŠ Maksa Durjave, OŠ Franceta Prešerna, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, II. gimnazija Maribor, vrtec Jožice Flander Maribor - enota Vančka Šarha, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor, Mariborska knjižnica, nakupovalni center Europark Maribor, mnoga kulturna in športna društva, organizacije, železniški trikotnik in Železničarska kolonija je tisto, kar področje še posebej označuje in zaznamuje.

 

Mestna četrt Magdalena se je poimenovala po cerkvi, ki je v njej zagotovo najstarejši spomenik. Prvič je bila župnija Sv. Magdalene omenjena 10. junija 1289 v listini, ki je bila izdana v Mariboru in pečatena s pečatom mesta, listino pa hranijo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Zato 10. junij označujemo kot praznik Mestne četrti Magdalena.

 

Ko so leta 1863 odprli v Mariboru delavnice Južne železnice, so v upravi le-te pričeli razmišljati o nastanitvi svojih delavcev. Tako so blizu delavnic, leta 1863, pričeli z gradnjo prvih 12 hiš, ki jih je obdajal vrt in leta 1868 so dogradili še preostalih 28 hiš. Vse stavbe so bile last delavnic, ki so skrbele za njihovo vzdrževanje, niso pa dovoljevali nobenih sprememb ne v stanovanjih ne na vrtovih okrog hiš. V koloniji so lahko stanovali le njihovi delavci. Zavestna pripadnost stanovalcev kolonije se je pričela izgubljati po letu 1952, ko pogoj za bivanje v koloniji ni bilo več delo v železniških delavnicah.

 

Železničarska kolonija je mariborska posebnost in edinstven kulturnozgodovinski in etnološki spomenik. Za urbanistični spomenik I. kategorije je bila razglašena leta 1987.

 

Mestno četrt Magdalena predstavlja in zastopa predsednik sveta MČ, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Strokovne, organizacijske, informacijske in druge administrativno-tehnične zadeve opravlja tajnik mestne četrti profesionalno. Funkcija predsednika, podpredsednika in članov sveta mestne četrti in delovnih teles je neprofesionalna. 13-članski svet mestne četrti se voli na volitvah istočasno kot Mestni svet Mestne občine Maribor.