Meje Krajevne skupnosti Pekre so: Krajevna skupnost Pekre je del Mestne občine Maribor in leži na jugozahodni strani mesta Maribor med Studenci, Radvanjem in Limbušem in sega na Pohorju do zgornje postaje Pohorske vzpenjače.

Osrednji del krajevne skupnosti sestavlja strnjeno naselje v središču Peker in ob glavnih prometnicah : Lackovi cesti, Cesti graške gore in Bezjakovi ulici do Izobraževalnega centra Pekre. Od tam se po obronkih Pohorja razprostira naselje Hrastje, najvišje leži zaselek Markovo (535m). Naselje Hrastje na zahodni strani prehaja v Limbuško grabo.

Na vzhodni strani je področje Pekrske gorce, ki sega od Studencev do naselja Pekre.

 

Krajevna skupnost Pekre ima svoj sedež v obnovljenem Domu kulture Pekre /DPD Svoboda Pekre/ na Bezjakovi ulici 4 v središču Peker. Praznik Krajevne skupnosti Pekre je 21. maj, v spomin na Pekrske dogodke maja 1991 in je tudi spominski dan mesta Maribor.

 

V kraju poleg organov krajevne skupnosti deluje Prostovoljno gasilsko društvo Pekre, Turistično društvo Pekre, Kulturno društvo Pekre-Limbuš, OO ZSČ Pekre, KO RK Pekre, Društvo upokojencev združuje upokojence iz Limbuša in Peker, prav tako  deluje tudi KO ZB Limbuš Pekre. Področje Peker spada v faro sv. Jakoba v Limbušu.

 

Med pomembnejše objekte in ustanove v Pekrah sodijo Dom kulture Pekre, knjižnica Pekre, gasilski dom, vrtec Pekre, sodobna samopostrežna trgovina, Izobraževalni center Pekre, najpomembnejši in za Pekre prepoznavni objekt pa je Pekrska gorca z Marijini cerkvico na vrhu.

 

V Pekrah je poleg storitvene in obrtne dejavnosti še večje število zasebnih podjetij in agencij, ki imajo svoje sedeže v zasebnih stanovanjskih hišah. V zaledju prevladuje kmetijska in gozdarska dejavnost, katerega nosilca sta predvsem Vinag Maribor in Gozdno gospodarstvo, v zadnjem času pa se razvijajo tudi zasebni vinogradniki in sadjarji, predvsem Benediktinski priorat s svojimi sodobno obnovljenimi sadovnjaki in vinogradi. Na obronkih Pohorja v naselju Hrastje še vedno pridelujejo kvalitetna vina /Pekrčan/.

 

Pekre se nahajajo 3 km zahodno od centra Maribora. So gručasto naselje ob Pekrskem potoku na prehodu iz Pekrskih goric v mariborsko ravnino. Novejši del naselja se širi proti jugu na vznožje Pohorja. Sadovnjaki in travniki proti severu preidejo v njive. Na ilovnati polici južno od Pekrske gorce je iglasti gozd, proti Hrastju in na južnem pobočju pa vinogradi. Vzhodno od naselja se dviga tonalitni osamelec Pekrska gorca (351m) imenovana tudi slovenska Kalvarija s cerkvico Žalostne Matere Božje iz leta 1835, ki je bila zgrajena na mestu križa iz leta 1664. Poslikavo fresk sta opravila slikarja iz Genove v Italiji Tomas Fantoni in Jakob Brollo. Ob kapelici pa je tudi klasicistična grobnica znane mariborske družine Čeligi iz leta 1840. Do kapele vodi križev pot s štirimi kapelicami.

 

S Pekrsko gorco je povezana legenda o njenem nastanku, ki govori, da je hudič z vrha Pohorja utrgal veliko skalo, da bi z njo uničil grešno mesto Maribor. Pot do mesta pa mu je preprečila Mati božja, zato je v jezi odvrgel skalo in zbežal v noč. Ta skala je danes Peksrka gorca, na Pohorju pa je na mestu odtrgane skale nastalo Črno jezero.

 

Prva omemba naselja Pekre sega daleč v zgodovino, že 780 let (1227). Kasneje, to je od 19. februarja leta 1444, je zapis ko: »Doroteja, vdova po mariborskem meščanu Pavlu iz Gradca, proda mariborskemu kovaču Wolfgangu vinograd v Pekrah (pri Mariboru), ležeč med vinogradoma Gašperja iz Peker in Jurija Puhlerja.« Nekoč je bil ta dokument originalna pergamentna listina z visečim pečatom, shranjena v Gornjeavstrijskem deželnem arhivu v Linzu (fond gospoščine Greinburg), vendar ga danes več ni mogoče najti. Ostal je le še izvleček iz leta 1906 v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. V Pokrajinskem arhivu Maribor pa hranijo kserokskopijo prepisa. Izvora imena naselja pa nam kljub prizadevanjem (podatka ne poznajo niti na krajevni skupnosti Pekre, niti starejši prebivalci) ni uspelo pridobiti.

 

Nadmorska višina se spreminja. Pekrska gorca je visoka 351m, Kogel, ki leži med Hrastjem in Rožno dolino pa 400m. Vmes so nižja območja, kjer nadmorska višina znaša okrog 290 do 300m.

 

Pekre ležijo pod vznožjem samega Pohorja. Pokrajina prehaja iz nižje v vedno višjo in bolj hribovito glede na bližino Pohorja. Pekre segajo na jugu le do rahlo se vzpenjajoče južne meje z naseljem Hrastje. Na območju vzhodno, severno in zahodno od Pekrske gorce, ki je dokaj uravnano, pa so večje njive, ki so tudi kmetijsko izrabljene. Na njih pa pridelujejo predvsem pšenico, koruzo pa tudi sladkorno peso. Nekaj je tudi večjih nasadov jabolk. Na prisojni južni strani Pekrske gorce je vinogradniška površina, ki je hkrati edini vinograd na območju k. o. Pekre, a blagovna znamka vina Pekrčan je nastala na skupnih vinogradniških površinah tako imenovanih Pekrskih goric, kamor se vštevajo vse vinogradniške površine Peker, Hrastja in Vrhovega Dola. Pekre na vzhodni strani prehajajo v Zg. Radvanje, na severu in zahodu jih meji na Limbuš, na severu Studenci, na jugu pa na naselje Hrastje, ki sega vse do slemena Pohorja.

 

Pekre imajo tudi dokaj dobre prometne povezave z okolico. Glavna ulica, ki vodi skozi naselje je Lackova cesta, ki pelje vse do Limbuša, kjer se ob potoku Blažovnica združi z ulico Ob Blažovnici in skupaj z njo poveže z Limbuško cesto, ta cesta pa vodi nato na zahod dalje proti Laznici in Bistrici ob Dravi vse do Ruš, na vzhod pa proti Studencem oz. Mariboru. V Sp. Radvanju pa se Lackova ulica preimenuje v Streliško cesto, ki pa pelje mirno Betnave do Tržaške ceste, ki neposredno vodi do centra mesta, povezana pa je tudi s Ptujsko cesto od katere se da priti do avtoceste proti Celju in dalje Ljubljani. Lackova ulica pa je povezana tudi s Pohorsko, ki vodi do spodnje postaje pohorske vzpenjače in ulico Na gorco, ta pa pelje dalje do Studenc. Proti Pohorju vodijo Bezjakova, ulica Jelenčevih in Cotičeva ulica, ki višje preidejo v Hrastje.

 

Pekre so primestno-mešano urbano-ruralno naselje. Večina prebivalstva je zaposlenega v sekundarnem in terciarnem sektorju. Redki se še ukvarjajo prav s kmetijstvom. Zraven hiše pa imajo tudi več gospodarskih poslopij. Večinoma se ukvarjajo tako s poljedelstvom kot tudi z živinorejo. Od zastopanosti gospodarskih panog v Pekrah si po vrsti sledijo kmetijstvo, obrt, storitvena dejavnost, trgovina in drobno gospodarstvo. Natančnejših podatkov o deležu teh gospodarskih panog in opredelitvi njihovega pomena skozi zgodovino pa nam žal ni uspelo pridobiti. Po pripovedovanja starejših prebivalcev pa je bilo v preteklosti veliko več kmetij (Kreuh, Mulej, Robič, Gozdnik...), nekatere so se ohranile do danes, velika večina pa jih je propadla, zemlja pa je danes uporabljena v različne druge namene.

 

V preteklosti je bila večina hiš zidanih iz kamenja in ilovice, pokrite pa so bile s slamo. Več je bilo tudi večjih kmetij, ki so imele poleg domače hiše, v kateri so ljudje prebivali še mnogo drugih gospodarskih poslopij (kozolci za seno, hlevi za živino, poslopja za delovne stroje in orodje...). Skoraj vsaka hiša pa je imela tudi svoj studenec iz katerega so črpali vodo. Danes pa je večina hiš na novo zazidanih ali pa obnovljenih. Starih tradicionalnih hiš skoraj več ni, le nekaj jih je še zidanih iz kamenja in ilovice, vendar pa nobena ni več krita s slamo.

 

Za komunalo in infrastrukturo je v Pekrah povprečno poskrbljeno. Vodovod je danes povezan z mestnim-mariborskim. Pekrska gorca je dobila vodovod leta 1973 prej pa so vodo črpali iz studenca zraven hiše, tako tudi drugod v Pekrah. Danes imajo vse hiše vodovod. Studenci pa so še v večini ohranjeni, čeprav niso več v uporabi. Danes imajo prav tako vse hiše elektriko. Del Peker ima novo kanalizacijo, ki je speljana proti Studencem, ponekod, predvsem na obrobnih delih in pa tudi v samem centru poteka kanal za meteorne vode in je kanalizacija zelo slabo urejena ali pa je že dotrajana. Novejši del naselja, na stiku z Radvanjem ima tudi povezavo z plinovodom. Kabelska in telefonska napeljava sta speljani iz Maribora, vendar ne do vseh hiš v naselju. Predvsem ne do obrobnih ali oddaljenih.

 

Pekre imajo tudi veliko zgodovinsko in kulturno pomembnih objektov. Med njimi so, sakralni spomenik: podružna cerkev Žalostne matere Božje na Pekrski gorci, ki je kljub starosti še vedno zelo dobro ohranjena, javni spomeniki: kapelice križevega pota na Pekrski gorci, ki so bile pred kratkim popolnoma obnovljene, reševalna ustanova: Gasilski dom PGD Pekre, prvotni je bil postavljen v devetdesetih letih XIX. stoletja, sedanji pa je bil na novo pozidan v petdesetih letih XX. Stoletja in je s stalnimi prenovami in dopolnitvami zelo dobro ohranjen, naravni spomenik : Pekrska gorca, kot osamelec na svojem področju.