V mestih se danes v vedno večji meri srečujemo s problemi, kot so omejena količina energetskih in materialnih resursov, zagotovitev oskrbe z zdravo prehrano in neoporečno vodo, s povečano emisijo toplogrednih plinov in degradacijo naravnega okolja. Vsi našteti problemi močno prispevajo k socio-ekonomskim napetostim v celotni družbi. 

 

Mnoga mesta prepoznavajo te izzive in načrtujejo ambiciozne ukrepe za dosego želenih trajnostnih indikatorjev. Mestni uradniki, ki se spoprijemajo s temi izzivi, so soočeni z omejitvami tako političnih kot tudi regulacijskih instrumentov, ki so jim na voljo. Žal jim ostane malo manevrskega prostora za potrebno ukrepanje glede na kompleksnost reševanja trajnostnih vprašanj. Postopki za izvajanje teh nalog niso enoznačni ali v naprej določeni. Problemi so zasidrani globoko v kulturi in običajih družbe ter jih je nujno potrebno premagati, saj le postopne spremembe mnogokrat ne zadostujejo več. Potreben je časovno determiniran proces preoblikovanja in temeljita tranzicija, znotraj le-te pa so nujni temeljni premiki v načinu razmišljanja, kakor tudi v praksah in strukturah, z nujnim vključevanjem deležnikov mnogoterih področij.

 

V teh prizadevanjih uprava mesta ni sama. Mnogi posamezniki, podjetja in nevladne organizacije ustvarjajo iniciative, ki, vsaka na svoj način, prispevajo k vzdržni prihodnosti. Vloga procesa Trajnostnih urbanih strategij – TUS, je v podpori vsem tem prizadevanjem. Definiranje procesa prehoda v trajnostno mesto je bistvena operativna naloga, ki temelji na viziji mesta, kakršnega si želimo v prihodnosti.