Spremembo osnovne namenske rabe zemljišča lahko dosežemo le s spremembo občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN).

 

Prostorsko načrtovanje v skladu s pravili je nujno za skladen razvoj družbe, sicer bi v prostoru nastopil kaos, kjer bi vsak načrtoval posege le na svojem zemljišču, nemogoče pa bi bilo urejati rešitve, ki so v interesu vseh, in ob tem zagotavljati cilje varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kmetijskih zemljišč, razvoja javne infrastrukture ter gospodarstva.

 

Namensko rabo zemljišč predstavljajo stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, ki se delijo še na podrobnejše stopnje, kar je zlasti pomembno pri stavbnih zemljiščih, ki jih v nadaljevanju delimo na zemljišča za:

 

Namenska raba zemljišč je določena s prostorskimi akti, zato jo lahko spremenimo samo s spremembo prostorskih aktov. Ker so prostorski akti predpisi, pri pobudi za spremembo namenske rabe prostora ne gre za individualni upravni postopek, v katerem bi se odločalo o pravici posameznika, temveč za sodelovanje pri pripravi predpisa, s katerim občina opredeljuje in načrtuje svoj prostorski razvoj.

 

 

Priprava OPN oz. priprava njegovih sprememb in dopolnitev je zakonsko predpisan, zahteven in dolgotrajen postopek. Pobude občanov se ne obravnavajo individualno, temveč jih občina zaradi ekonomičnosti postopkov, predvsem pa preverjanja utemeljenosti pobude glede na cilje prostorskega razvoja občine, ostale pobude in različne javnopravne interese in režime v prostoru, združuje in obravnava periodično. Postopek vključuje številne nosilce urejanja prostora, ki podajo strokovne podlage ter izdajajo obvezujoče smernice in mnenja k prostorskim aktom.

 

Pobuda za spremembo osnovne namenske rabe se na občino poda na predpisanem obrazcu, kjer je treba opisati ter utemeljiti nameravani poseg in priložiti zahtevane priloge. Če bo pobuda v skladu s pripravljenimi kriteriji s strani občine oz. načrtovalca ocenjena kot ustrezna, bo uvrščena v nadaljnje faze postopka priprave OPN. Pobude se lahko upoštevajo le, če:

 

V nadaljnjih fazah postopka, v katerih se preverjajo ustreznosti načrtovanih posegov z vidika različnih javnih interesov in področnih predpisov, lahko pride do spremembe predlaganih rešitev ter tudi do tega, da bodo posamezne pobude v postopku usklajevanja izločene.

 

Pri tem opozarjamo predvsem na pobude, ki se nanašajo na spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča. Z vidika varstva kmetijskih zemljišč je pobuda sprejemljiva, kadar pobude ni možno realizirati znotraj obstoječega stavbnega zemljišča ali na drugi nekmetijski namenski rabi prostora, kadar pobude ni možno usmeriti na zemljišča nižjih bonitet ter kadar na območju pobude niso bile izvedene komasacije, osuševanje ali namakanje. Za potrebe spremembe kmetijskega zemljišča v stavbna zemljišča je treba zagotavljati nadomestne oz. izravnalne ukrepe, katerih cilj je, da se skupna površina kmetijskih zemljišč na nivoju občine ne zmanjšuje.

 

Prav tako je treba upoštevati, da se pobude, ki se nahajajo na vodovarstvenem, poplavnem, erozijsko ogroženem območju, na območju varstva narave (krajinski parki, Natura 2000, ekološko pomembna območja…) na območju kulturne dediščine ali znotraj varovalnih pasov infrastrukture obravnavajo ob upoštevanju varstvenih in varovalnih režimov.

 

Eno izmed osnovnih izhodišč prostorskega načrtovanja je tudi usmerjanje poselitve v naselja, pri čemer imata prenova ter aktivacija nepozidanih in degradiranih območij prednost pred širitvami. Izven območij naselij se nova stavbna zemljišča določajo le izjemoma in predvsem v povezavi z že obstoječo dejavnostjo. V Mestni občini Maribor je 12 naselij (Maribor, Bresternica, Kamnica, Gaj nad Mariborom, Malečnik, Trčova, Dogoše, Zrkovci, Razvanje, Pekre, Limbuš in Laznica).

 

Občina lahko od 1. junija 2018 dalje tudi zaračuna takso za obravnavo zasebnih pobud za spremembo namenske rabe zemljišča. V skladu s 3. členom Odloka o določitvi stroškov lokacijske preveritve in takse za obravnavo pobud za spremembo namenske rabe prostora v Mestni občini Maribor (MUV, št. 17/2018) znaša višina takse za obravnavo pobud za spremembo namenske rabe prostora v OPN:

-        za obravnavo pobude za spremembo osnovne namenske rabe prostora 300,00 EUR,

-        za obravnavo pobude za spremembo podrobne namenske rabe prostora 250,00 EUR.

Za posamezno pobudo se štejejo zemljišča znotraj ene katastrske občine in izjemoma zemljišča na meji dveh katastrskih občin, v kolikor le-ta predstavljajo zaključeno celoto.

 

Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe zemljišča, temveč je zgolj pogoj za obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo.

 

Zadnji rok za vložitev pobud za spremembo namenske rabe zemljišč v trenutno potekajočem postopku priprave OPN Mestne občine Maribor je bil v skladu Sklepom o spremembah in dopolnitvah Sklepa o pripravi občinskega prostorskega načrta Mestne občine Maribor (MUV, št. 20/17) 30. junij 2017.

 

Vloge, prejete po navedenem roku, bodo obravnavane v postopku sprememb in dopolnitev OPN Mestne občine Maribor. Taksa za obravnavo pobude bo pobudnikom zaračunana v skladu z odlokom, ko se bo postopek sprememb in dopolnitev pričel.